Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem mesecu dni dvakrat zvišal carine na uvoz blaga iz azijske velesile. V začetku februarja jih je najprej zvišal za 10 odstotnih točk, z minulim tednom pa so začele veljati nove dodatne carine, tudi tokrat v višini 10 odstotnih točk.
Kitajska je že ob prvi zaostritvi carinske obravnave sprejela povračilne ukrepe. Pred mesecem dni so tako v Pekingu uvedli dodatne carine v višini 15 odstotnih točk na premog in utekočinjeni zemeljski plin ter dodatne carine v višini 10 odstotnih točk na uvoz surove nafte, kmetijske mehanizacije, poltovornjakov in vozil, kot so športni avtomobili z motorji z veliko prostornino.
Kitajske oblasti so ob tem uvedle tudi nadzor nad izvozom pomembnih mineralov volframa, telurja, bizmuta, molibdena in indija v ZDA, sprožile pa so še preiskavo zoper ameriškega tehnološkega velikana Google, ki je osumljen kršitve kitajske protimonopolne zakonodaje.
Peking je vložil še pritožbo na Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO), saj meni, da ZDA kršijo pravila WTO, ne prispevajo k reševanju problemov ter ovirajo normalno gospodarsko in trgovinsko sodelovanje med državama.
Po drugem zvišanju carin pa so danes začele veljati še dodatne carine v višini 15 odstotnih točk na uvoz piščancev, pšenice, koruze in bombaža iz ZDA. Na sojo, sirek, svinjino, govedino, morske sadeže, sadje, zelenjavo in mlečne izdelke pa so v veljavi carine v višini 10 odstotnih točk.
Tudi tokrat dodatne carine spremljajo necarinski ukrepi, ki otežujejo izvoz nekaterih kmetijskih pridelkov iz ZDA na Kitajsko. V Pekingu so na seznam podjetij z omejitvami pri izvozu v ZDA ob tem dodali 15 domačih podjetij, 10 ameriških podjetij pa so dodali na seznam nezanesljivih pravnih oseb in jim tako otežili delovanje na kitajskem trgu. Med njimi so izdelovalci medicinske opreme in biotehnološka podjetja.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.