Dosedanji govorniki konvencije so v nasprotju z napovedmi, da se obeta pretežno pozitivno sporočilo, za razliko od demokratskih napadov na Donalda Trumpa v času njihove konvencije v preteklem tednu, največ časa izkoristili za prikazovanje katastrofe, ki da se obeta v primeru zmage demokratskega kandidata.
V času, ko je zaradi pandemije covida-19 umrlo že skoraj 180.000 Američanov, ko na ulicah mest divja nasilje, ko se ZDA soočajo z rekordno brezposelnostjo in rekordnim padcem gospodarske rasti in padcem ugleda v svetu, republikanci ameriškim volivcem napovedujejo natanko takšno prihodnost, če zmagajo demokrati.
Republikanski govorniki se osredotočajo le na čase pred marcem letos, ko je izbruhnila koronavirus, ko so ZDA uživale rekordno nizko stopnjo brezposelnosti in trdno gospodarsko rast od katere je sedaj ostala le še rast borznih indeksov. Gospodarstvo bo okrevalo, vendar je vprašanje, ali dovolj hitro, da se bo poznalo še pred volitvami. Zadnji dan konvencije ob tem ozadju poteka pod geslom dežela veličine.
Poleg Trumpa bodo čez Bidna udrihali njegov odvetnik Rudy Giuliani, sicer nekdanji zvezni tožilec in župan New Yorka, predsednikova hčerka Ivanka Trump, temnopolti minister za stanovanja Ben Carson, vodja senatne večine Mitch McConnell, krščanski vodja Franklin Graham, vodja manjšine v predstavniškem domu kongresa Kevin McCarthy, senator iz Arkansasa Tom Cotton in drugi.
Trump namerava v govoru poudariti, da se ZDA še nikoli v zgodovini niso soočale z bolj jasno izbiro glede prihodnosti, kot se sedaj. Nova Trumpova zmaga naj bi prinesla gospodarsko okrevanje, kot ga še ni bilo, skupaj z blaginjo ter zakonom in redom. Zmaga Bidna pa bi državo pahnila v brezno ponorelega socializma, v katerem bi bili vsi revni in nesrečni.
Aktualni predsednik, ki pred tedni za televizijo Fox News sicer ni znal navesti svoje agende v naslednjih štirih letih, bo trdil, da demokrati niso govorili o svoji agendi, ker da je ta najbolj radikalna v zgodovini ZDA.
Biden sicer med drugim predlaga povišanje davkov za vse, ki zaslužijo več kot 400.000 dolarjev na leto, dopolnitev zasebnega zdravstva z javno opcijo za tiste, ki nimajo denarja, utrditev odnosov s tradicionalnimi zavezniki ZDA, ukrepe proti podnebnim spremembam, zaščito pravic žensk do splava in "drugačnih", kot so homoseksualci, povečanje sredstev za boljše urjenje policistov, da bo manj nasilja nad temnopoltimi.
Glede na ankete je Trump v težavah, saj kljub vsem uspehom, o katerih govori, zaostaja za Bidnom. Ankete so bile sicer podobne tudi leta 2016, a je Trump vseeno zmagal. Kljub vsem škandalom mu je do pandemije tudi dobro kazalo za osvojitev novega mandata, saj Američane vedno najprej zanima gospodarstvo.
Padec podpore v anketah je neposredna posledica predsednikovega odgovora na pandemijo, pri čemer ne more kredibilno kriviti nikogar drugega, saj je na čelu države, ki ima največ okužb in smrtnih žrtev od vseh držav na svetu. Prvič doslej glede na ankete kaže, da je pandemija za volivce pomembnejša kot ekonomija sama po sebi in večina volivcev Trumpu enostavno več ne zaupa.
Zaradi tega skuša storiti nekaj podobnega kot leta 2016, ko je volivcem uspešno prikazal demokratko Hillary Clinton kot slabšo od dveh slabih izbir. Pri Bidnu, ki pri večini Američanov ne vzbuja toliko negativnih čustev, kot jih je Clintonova, to nekako ne gre. Zmerljivka "zaspani Joe" ni isto kot "pokvarjena Hillary".
Za Trumpov govor v Rožnem vrtu Bele hiše se pričakuje kar 1000 podpornikov, ki mu bodo ploskali v živo brez mask in celo brez testiranj za koronavirus.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.