"Brat, vodja, mudžahid Ismail Hanija, vodja gibanja, je umrl v sionističnem napadu na njegovo rezidenco v Teheranu, potem ko se je udeležil inavguracije novega iranskega predsednika," je na Telegramu sporočilo palestinsko islamistično gibanje Hamas.
Njegovo smrt je potrdila tudi iranska revolucionarna garda, ki je sporočila, da je bila napadena njegova rezidenca v Teheranu in da je bil ubit skupaj s svojim telesnim stražarjem. Dodali so, da preiskujejo "vzrok in razsežnost incidenta."
Visoki predstavnik Hamasa Musa Abu Marzuk je kmalu zatem napovedal, da se bo gibanje odzvalo na umor vodje. Kot je dejal po poročanju televizije Al Aksa, je napad na Hanijo strahopetno dejanje, ki ne bo ostalo nekaznovano.
Hanija se je v torek v Teheranu udeležil torkove slovesne prisege novega iranskega predsednika Masuda Pezeškjana. Slednji je obljubil, da bo Izrael "obžaloval strahopetni" umor Hanije. Ubitega vodjo Hamasa je ob tem opisal kot "pogumnega voditelja".
Izraelska vojska poročil o smrti vodje Hamasa še ni komentirala.
Iz sveta vejejo obsodbe in skrb: 'Širša vojna na Bližnjem vzhodu ni neizogibna'
Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je ponovil, da širši konflikt na Bližnjem vzhodu ni neizogiben, ni pa želel komentirati poročil o Hanijevi smrti.
Nekoliko bolj zgovorne so bile nekatere druge države. Rusija in Turčija sta tako na primer obsodili smrt voditelja Hamasa.
Rusko zunanje ministrstvo je po poročanju državne televizije Ria Hanijev umor opisalo kot "popolnoma nesprejemljiv politični umor". Namestnik državnega zunanjega ministra Mihail Bogdanov je dejal, da bo smrt voditelja Hamasa "vodila v nadaljnje stopnjevanje napetosti".
Tudi turško zunanje ministrstvo je obsodilo "sramoten atentat v Teheranu" in v izjavi, ki jo navaja Reuters, pravi, da je "namen tega napada vojno v Gazi razširiti na regionalno razsežnost".
"Izraelski atentat" na voditelja Hamasa je najostreje obsodila tudi Jordanija. Sporočili so, da bo to v regiji povzročilo le še več napetosti in kaosa. Obsodbo pa je podal tudi Libanon. Tamkajšnji premier Najib Mikati je zjutraj na nujni seji svojega kabineta prav tako opozoril na resno zaostrovanje v širši regiji.
Kitajsko zunanje ministrstvo pa pravi, da "odločno nasprotuje in obsoja atentat" in je "globoko zaskrbljeno" zaradi novih turbulenc v regiji. Tiskovni predstavnik Lin Jian je dodal, da je treba v Gazi doseči "celovito in trajno premirje".
Kdo je bil Ismail Hanija?
Kot poroča BBC, je bil Hanija vse od leta 1980 pomemben član Hamasa, zdaj pa je veljal tudi za splošnega voditelja gibanja.
Leta 2006 je bil Hanija za kratek čas tudi palestinski premier, leto po prevzemu oblasti pa so ga odstavili, ko je Hamas v enem tednu smrtonosnega nasilja z območja Gaze izrinil konkurenčno stranko Fatah. Pred sedmimi leti so Hanijo izvolili za vodjo političnega urada Hamasa, ameriško zunanje ministrstvo pa ga je leta 2018 razglasilo za terorista.
Zadnjih nekaj let je živel v Katarju.
Hanija veljal za najvišjega voditelja Hamasa, so pa tu še vedno tudi drugi, ki v gibanju zasedajo visoke položaje. Izrael si še vedno prizadeva odkriti bivališče Jahje Sinvarja, ki ga smatrajo za vsaj delno odgovornega za napad 7. oktobra lani, ko je bilo ubitih okoli 1200 ljudi, ugrabljenih pa več kot 200.
Sinvar je ustanovitelj varnostne službe Hamasa, znane kot Majd, ki skrbi za notranjo varnost, preiskuje domnevne izraelske agente in skuša izslediti uradnike izraelskih obveščevalnih in varnostnih služb.
Še en višji Hamasov vodja pa je Mohammed Deif, ki ostaja na izraelskem seznamu najbolj iskanih oseb. Izrael ga je sicer uspel leta 2000 zapreti, a je na začetku druge palestinske vstaje pobegnil. Za njim se je potem izgubila skoraj vsakršna sled. Najbližje so mu izraelske varnostne sile prišle leta 2014, ko so ga skušale ubiti med napadom na območje Gaze, a jim načrti takrat niso uspeli.
KOMENTARJI (239)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.