Komisarka Marta Kos je – podobno kot v odprtem pismu minuli teden – tudi v današnji razpravi na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu glede Srbije poudarila, da EU od držav kandidatk pričakuje spoštovanje temeljnih evropskih vrednot.
Izpostavila je še, da komisija ostaja zavezana podpiranju Srbije na njeni evropski poti. Srbske politične akterje, institucije, civilno družbo ter študente in profesorje je pozvala k dialogu, s katerim bi dosegli soglasje o reformah, ki so potrebne za evropsko prihodnost države. Med cilji reform, ki jih želijo videti tudi v praksi, pa je naštela boj proti korupciji, zagotavljanje neodvisnosti sodstva, odgovornosti institucij in preglednosti javnih naročil, spodbujanje svobode medijev in pluralizma ter boj proti dezinformacijam.
![Protestni shod v podporo srbskim študentom v Ljubljani](https://images.24ur.com/media/images/884xX/Feb2025/8c7e8e850aad5196031e_63363645.jpg?v=7be3&fop=fp:0.37:0.38)
V razpravi o politični krizi v Srbiji so med drugimi sodelovali tudi štirje evropski poslanci iz Slovenije – Vladimir Prebilič (Zeleni/Vesna), Matjaž Nemec (S&D/SD), Irena Joveva (Renew/Svoboda) in Matej Tonin (EPP/NSi).
Prebilič je menil, da so se mladi v Srbiji podali na ulice, ker si želijo državo, ki spoštuje evropske vrednote. EU je pozval, da ne sme ostati tiho in mora jasno sporočiti srbskim oblastem, da je čas za prevzem odgovornosti, reforme in spoštovanje temeljnih vrednot demokracije.
Nemec je medtem odločno podprl srbske študente in protestnike. Dodal je, da gre za "dostojanstven in miren protest tisočih proti dobro desetletje trajajoči razgradnji demokratičnih institucij, vladavine prava, teptanju temeljnih pravic lastnega naroda in nacionalizmu".
"Srbija je na resni preizkušnji, spremembe so neizbežne, rešitev pa je v prehodni tehnični vladi, ki bo omogočila izpeljavo demokratičnih volitev," je dodal. Ob tem je obsodil ustrahovanja in politično motivirano nasilje nad protestniki, vključno z deportacijami tujih državljanov.
Joveva je medtem dejala, da celotna srbska družba oblastem jasno sporoča, da želi spremembe, pri čemer so štafeto od mladih prevzele vse družbene skupine, vsi pa zavračajo sistem, prepojen s korupcijo in klientelizmom. Ob zaključku svojega nagovora je imela tudi posebno sporočilo za ljudi na ulicah Srbije, ki ga je podala kar v srbskem jeziku, ki pa ni uradni jezik EU: "Naj gospod Vučić napiše napovedani učbenik o boju proti – kot je sam rekel – barvnim revolucijam. Vi medtem pišete učbenik o zmagi. Dobro zmeraj premaga zlo. Zato ne odnehajte." Ker tolmači njenih besed niso simultano prevajali, je predsedujoča poslanka Katarina Barley Jovevo opozorila, da je nihče ne razume.
Tonin pa je dejal, da "spremljamo moč in odločnost mladih, ki ne zahtevajo oblasti, zahtevajo drugačno prihodnost in evropsko Srbijo". Menil je tudi, da ima EU dolžnost, da Srbiji pomaga na poti k evropski prihodnosti.
Hrvaški evroposlanec Tonino Picula (S&D/SDP), ki je lani postal stalni poročevalec za Srbijo, je podprl "mlade, ki zahtevajo drugačno prihodnost za svojo državo". "Politična vprašanja zahtevajo politične rešitve," je dodal in se zavzel za krepitev demokratičnih institucij v Srbiji.
Davor Ivo Stier (EPP/HDZ) pa je med drugim dejal, da EU ne more siliti Srbov v spremembe, temveč se morajo sami odločiti, kakšno državo si želijo.
Evropski poslanci iz vrst SDS v razpravi niso sodelovali, prav tako ne evropski poslanec Marjan Šarec (Renew/Svoboda), ki pa je v komentarju za STA poudaril, da "Srbija danes ni več ista, kot je bila pred protesti, zahteve študentov pa jasno odražajo želje po spremembah".
Razpravo v Evropskem parlamentu o politični krizi v Srbiji so spodbudili zlasti množični protesti, ki se v zadnjem času krepijo. Proteste so lani novembra sprožili študenti, potem ko je v zrušenju nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu umrlo 15 ljudi, v zadnjih tednih pa prejemajo širšo podporo javnosti, medtem ko se krepi tudi pritisk na predsednika Aleksandra Vučića.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.