Bili so časi, ko je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump rohnel, da članice Nata ne izpolnjujejo svojih obveznosti in obrambi namenjajo drobtinice sredstev, ki bi bila dejansko potrebna.
Vmes se je spremenilo marsikaj, predvsem se je svet soočil z vojno v Ukrajini - in varnost se je vrnila na vrh skrbi držav članic Nata.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg tako pravi, da naj bi kar 23 od 32 držav članic letos izpolnilo zaveze glede izdatkov za obrambo. To je 13 držav več v primerjavi z lanskimi podatki in pet več od prejšnje februarske ocene.
"To je dobro za Evropo in dobro za Ameriko," je dejal Stoltenberg.
Cilj Nata o obrambnih naložbah je bil dogovorjen leta 2014. Cilj zaveze je bil, da članice zavezništva porabijo dva odstotka svojega bruto domačega proizvoda za nacionalno in skupno obrambo ter da 20 odstotkov letnih obrambnih izdatkov namenijo novi opremi.
Na vrhu Nata leta 2023 v Vilniusu so se nato države članice dogovorile, da bo dva odstotka BDP minimalna zaveza obrambnih izdatkov in ne najvišji cilj.
DW poroča, da so vodilne tri države, ki porabijo največji odstotek nacionalnega BDP za obrambo, Poljska (4,12 odstotka), Estonija (3,43 odstotka) in ZDA (3,38 odstotka). Med državami, ki so najbolj opazno povečale izdatke za obrambo, pa sta evropski velesili Nemčija in Francija.
Letos je Nemčija prvič po zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja izpolnila 2-odstotni obrambni cilj. Po podatkih Nata se Nemčija pripravlja, da bo letos za obrambo namenila 90,5 milijarde evrov.
Tudi Nizozemska, katere odhajajoči premier Mark Rutte želi postati naslednji generalni sekretar Nata, naj bi izpolnila cilj obrambnih izdatkov. Nov seznam držav, ki naj bi dosegle minimalni cilj, vključuje še Albanijo, Črno goro, Severno Makedonijo, Bolgarijo in Romunijo. Turčija, Češka, Slovaška, najnovejša članica zavezništva Švedska in njihova soseda Norveška naj bi prav tako izpolnile cilj.
Davis Ellison, strateški analitik iz haaškega Centra za strateške študije, je v pogovoru za DW ocenil, da je kolektivno priznanje Natovih ciljev še posebej opazno, če pogledamo, koliko obrambnih izdatkov je zdaj namenjenih novi opremi.
"V preteklosti je bilo veliko osredotočanja na stroške osebja, ki obsegajo vse od pokojnine do zdravstvenega varstva," je pojasnil Ellison. "Zdaj pa je predvsem veliko vlaganj v opremo."
Od 32 držav članic Nata se samo od Kanade in Belgije ne pričakuje, da bosta izpolnili Natovo smernico, da gre 20 odstotkov obrambnih izdatkov za opremo.
Nekatere države, vključno s Hrvaško, Portugalsko, Italijo, Kanado, Belgijo, Luksemburgom, Slovenijo in Španijo, pa ne bodo dosegle Natovega minimalnega cilja izdatkov za obrambo.
Ellison sicer meni, da je negotovost glede prihodnosti toliko držav spodbudila k povečanju izdatkov za obrambo.
Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump, ki upa, da se bo po novembrskih volitvah vrnil v Belo hišo, je februarja razburil z besedami, da bo Rusijo "spodbudil", da napade članice Nata, ki niso izpolnile svojih finančnih obveznosti.
"Tudi to najbrž vpliva na dogajanje. Če Donald Trump ponovno zmaga, potem se podpora ZDA Evropi znatno zmanjša," je meni Ellison, ki pa dodaja, da gre predvsem za kolektivno priznaje članic, da obstaja velika grožnja s strani Rusije.
KOMENTARJI (99)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.