Odločitev francoskega sodnika Rogerja Arate, da novinarjem in javnosti, ki spremlja sojenje, dovoli vpogled v posnetke množičnih posilstev Gisèle Pelicot, pomeni šokanten preobrat. Slednji se je zgodil po dvotedenski pravni bitki novinarjev in žrtvinih odvetnikov, ki so poudarjali, da so prav videoposnetki ključni za razumevanje sojenja.
Tudi 71-letna Francozinja, ki je pred tem že sprejela pomembno odločitev za vse žrtve spolnih zlorab, da lahko sojenje poteka javno, se je borila za predvajanje posnetkov, ki jih je v času posilstev ustvaril njen mož. Prepričana je namreč, da prav posnetki predstavljajo neizpodbiten dokaz o grozotah, ki jih je skoraj desetletje nevede trpela za stenami svojega doma.
"Gre za edinstven primer. Tu ne gre za dokaz enega posilstva. Tu je na stotine videoposnetkov posilstev," je za AP News dejal njen odvetnik Stéphane Babonneau. "Gisèle Pelicot je prepričana, da je ta šok, ki ga prinesejo prizori na posnetkih, potreben. Potreben pa da je za to, da ne bo mogel nihče reči, da ni vedel, da je neko dejanje posilstvo," je povedal ter dodal, da slednje kaže tudi na željo njegove stranke, da bi sojenje služilo kot nacionalni zgled.
Sodnik je tako v petek odobril, da so v sodni dvorani javno predvajali devet videoposnetkov ter prikazali več fotografij, ki so jih preiskovalci leta 2020 našli na osebnem računalniku Dominiqueja Pelicota. S tem je sodnik Arata razveljavil odločitev, ki jo je sprejel 20. septembra, in sicer da bodo videoposnetki prikazani le za vsak primer posebej ter za zaprtimi vrati, poroča The Independent.
Kot poročajo tuji mediji, je na zbrane v dvorani v trenutku legla zadušljiva tišina. Gisèle Pelicot je neodzivna ležala na postelji, z mlahavimi rokami pred seboj in odprtimi usti, iz katerih se je izvijalo tiho smrčanje. Na posnetkih se ni odzivala na dotike moških, ki so se dotikali njenega telesa.
Eksplicitni videoposnetki, ki so jih prikazali med sojenjem, ob tem izpostavljajo tudi težave, s katerimi se lahko soočajo žrtve spolnega nasilja v Franciji, poudarjajo Gisèlini odvetniki. Velika večina obtoženih namreč obtožbe o posilstvu zanika. Nekateri trdijo, da jih je Pelicot prevaral, saj da so verjeli, da se njegova žena strinja s spolnimi odnosi. Drugi pravijo, da jih je moški k spolnemu odnosu z njegovo nekdanjo ženo prisilil. Nekateri so medtem prepričani, da niso naredili ničesar narobe, saj da so prejeli soglasje njenega moža.
Nekdanji mož Francozinje je sicer na sodišču priznal, da je svojo nekdanjo ženo več let omamljal ter nato v njun dom vodil moške, ki so jo spolno zlorabili. Tako njemu kot drugim obtoženim, teh je ob Pelicotu kar 50, v primeru obsodbe grozi do 20 let zapora. A posiljevalcev je bilo še več. Detektivi namreč niso mogli identificirati in izslediti več kot 30 drugih moških, ki so jih zasledili na fotografijah.
Francozinja se vse od 2. septembra, ko se je sojenje začelo, vsakodnevno sooča z nekdanjim možem in njenimi drugimi posiljevalci. Množice se medtem zbirajo na ulicah Francije, kjer opozarjajo na kulturo posilstev, ki še vedno živi v družbi. Na shodih s transparenti opozarjajo, da se vsakih šest minut zgodi novo posilstvo ter da neodzivnost ne pomeni privolitve. "Žrtve – verjamemo vam. Posiljevalci – vidimo vas," pa skandirajo.
Gisèle Pelicot je zaradi svojega poguma, moči in zbranosti postala feministična ikona, množice pa jo občudujejo zaradi svoje javne izpostavitve in odločitve o odprtem sojenju.
