Prva volišča v državi, ki se razteza prek enajst časovnih pasov, so se na polotoku Kamčatka po srednjeevropskem času odprla že v četrtek ob 21. uri. Kot zadnja pa se bodo v nedeljo ob 19. uri po srednjeevropskem času zaprla volišča v ruski eksklavi Kaliningrad.
To so sicer prve tridnevne predsedniške volitve, ki tokrat potekajo tudi v delih ukrajinskih regij Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje, ki jih zaseda ruska vojska in si jih je Moskva priključila septembra 2022. V regiji Doneck so denimo na ulicah postavljene številne mobilne volilne postaje, volilne uradnike pa spremljajo oboroženi ruski vojaki. Ukrajina je sicer glasovanje tako v štirih regijah kot na od leta 2014 zasedenem polotoku Krim označila za nezakonito, ruske predsedniške volitve pa za farso.
Tudi tiskovni predstavnik State Departmenta Matthew Miller je v četrtek obsodil glasovanje v ukrajinskih regijah. "ZDA ne priznavajo in nikoli ne bodo priznale legitimnosti ali izida teh volitev, ki potekajo v suvereni Ukrajini," je dodal.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je medtem na družbenem omrežju v sarkastičnem tonu danes že čestital Putinu za zmago na predsedniških volitvah. "Brez opozicije. Brez svobode. Brez izbire," je zapisal. Tudi številne organizacije za človekove pravice opozarjajo, da volitve ne bodo niti svobodne niti poštene.
Z volišč v Rusiji poročajo o incidentih, pridržali več ljudi
Iz Rusije poročajo o incidentih na več voliščih. Ljudje so tam med drugim vlivali barvo v volilne skrinjice, ponekod pa naj bi prišlo tudi do poskusov zažiga. V medijih so zaokrožili videoposnetki protestnih akcij. Oblasti sicer niso sporočile, ali so bila ta dejanja uperjena proti dolgoletnemu predsedniku Vladimirju Putinu.
Na enem od posnetkov, ki ga je objavila neodvisna medijska organizacija SOTA, je videti starejšo žensko, ki je domnevno v Moskvi zažgala volilno kabino, zaradi česar je volišče zajel dim. Žensko je pridržala policija. Drugi videoposnetek v ruski prestolnici prikazuje žensko, ki zliva zeleno barvo v volilno skrinjico. Policija jo je pridržala zaradi "oviranja uveljavljanja volilne pravice".
O primerih vlivanja barve v volilne skrinjice so poročali tudi iz drugih delov države, med drugim iz Voroneža, Karačaj-Čerkezije in Rostova. Po navedbah oblasti so pridržali štiri ljudi. Namen storilcev je bil razveljaviti glasovnice, je povedal namestnik vodje volilne komisije v Moskvi Nikolaj Bulajev, ki jih je obtožil, da delujejo po tujih navodilih in da jim je bil obljubljen denar.
Policija je prvi dan glasovanja zaradi vandalizma pridržala najmanj osem ljudi, so sporočile oblasti. V sibirskem okrožju Hanti-Mansi pa so pridržali žensko, ker je poskušala zažgati volilno skrinjico z molotovko. O podobnem incidentu so poročali tudi v Sankt Peterburgu, kjer je ženska vrgla molotovko v šolo, ki je služila kot volilno mesto.
Na zadnji dan volitev načrtovani simbolični protesti
V največji državi na svetu bo približno 113 milijonov volilnih upravičencev lahko svoje glasove oddalo do nedelje, ko predstavniki ruske opozicije načrtujejo simbolične proteste, ki naj bi potekali ob 12. uri po lokalnem času v vseh ruskih regijah. Namen pobude, poimenovane "Opoldne proti Putinu", je pokazati odpor ljudstva do Putinove dolgoletne vladavine v Rusiji, poroča bruseljski portal Politico.
V luči tega pozivajo Ruse, naj se opoldne postavijo v vrsto na voliščih in na glasovnico napišejo ime pokojnega opozicijskega politika Alekseja Navalnega ali izberejo kateregakoli kandidata, ki ni Putin. K tovrstnim protestom je nedavno pozvala tudi žena Navalnega, Julija Navalna. Moskva v odziv na napovedane proteste v nedeljo načrtuje številne proslave in dogodke.
Putin brez prave konkurence
Putin, ki Rusiji kot predsednik ali premier vlada od leta 1999, tudi na tokratnih volitvah nima prave konkurence. Proti njemu se sicer borijo trije kandidati, ki pa nimajo možnosti za zmago. To so Nikolaj Haritonov iz Komunistične partije, Leonid Sluckij iz Liberalnodemokratske stranke in Vladislav Davankov iz stranke Novi ljudje.
Za glavnega izzivalca je sicer veljal opozicijski politik Boris Nadeždin, vendar je njegovo kandidaturo volilna komisija v začetku februarja zavrnila zaradi neveljavnih podpisov podpore.
Kot kaže marčevska anketa državne javnomnenjske agencije Vtsiom, bi za Putina tokrat lahko glasovalo 82 odstotkov volivcev ob 71-odstotni volilni udeležbi. Preostali kandidati naj bi prejeli po okoli šest odstotkov glasov, navaja ruska tiskovna agencija Tass.
Ukrajina je sicer pred pričetkom volitev izvedla obsežne napada z raketami in droni na Rusijo. Z napadi je nadaljevala tudi po današnjem odprtju volišč. Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva je namreč zračna obramba nad Belgorodom sestrelila sedem raket. Številni volivci v regiji pa so morali zapustiti volišča in se zateči v zaklonišča, poroča ruska tiskovna agencija RIA Novosti.