Tujina

Na ukaz o delni mobilizaciji se je odzvalo 10.000 'prostovoljcev'

Moskva, 22. 09. 2022 06.56 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Urša Zupan, STA, Mirko Vorkapić
Komentarji
0

Na protestih po vsej Rusiji, ki so izbruhnili po tem, ko je Putin odredil delno vojaško mobilizacijo civilistov za bojevanje v Ukrajini, je bilo pridržanih več kot 1300 ljudi, največ v Moskvi in Sankt Peterburgu. Nekatere od njih so vpoklicali kar na policijskih postajah, čečenski mobilizanti pa se sami javljajo na poziv. Iz oddelka za mobilizacijo pri ruskih oboroženih silah so sporočili, da se je prvi dan javilo okrog 10.000 ljudi. Po njihovih navedbah gre za prostovoljce.

Okoli 10.000 Rusov se je do zdaj odzvalo na ukaz ruskega predsednika Vladimirja Putina o delni mobilizaciji, je danes sporočil tiskovni predstavnik oddelka za mobilizacijo pri ruskih oboroženih silah Vladimir Cimljanski, poroča ruska tiskovna agencija Tass. Po njegovih navedbah gre za prostovoljce.

Predstavnik vojske je ob prvem dnevu mobilizacijske kampanje poudaril, da je pomembno, da imajo tisti, ki se javljajo za vpoklic, bojne izkušnje. Ob tem je še dejal, kdo vse bo oproščen služenja vojaškega roka med delno vojaško mobilizacijo.

Kot je pojasnil, se po ruski zakonodaji vpoklicu lahko izognejo zaposleni v obrambni industriji, ljudje, ki so bili spoznani za začasno nesposobne za izvajanje vojaških aktivnosti, ljudje, ki skrbijo za družinskega člana, ki potrebuje redno oskrbo, ali so invalidi prve skupine. Isto velja za ljudi, ki imajo štiri ali več otrok, mlajših od 16 let, in ljudi, katerih matere imajo štiri ali več otrok, mlajših od osem let, in jih vzgajajo brez moža.

Število vpoklicanih oseb predvidoma ne bo preseglo enega odstotka celotne vojaške rezerve, je še sporočil Cimljanski. 

Na sredinih protestih pridržali 1300 ljudi

Na včerajšnjih protestih, ki so izbruhnili po Putinovi napovedi, je policija pridržala več kot 1300 ljudi, največ v Moskvi in Sankt Peterburgu, so sporočili iz ruske nevladne medijske organizacije OVD-Info.

Po navedbah poročevalcev francoske tiskovne agencije AFP v središču Moskve so policisti na glavni nakupovalni ulici pridržali najmanj 50 ljudi, medtem ko so v Sankt Peterburgu obkolili majhno skupino protestnikov in pridržali enega od njih.

"Na shod sem prišel z namenom, da se ga udeležim, vendar je videti, da so vse že aretirali. Ta režim je obsodil samega sebe in uničuje svojo mladino," je dejal 60-letni protestnik Aleksej.

"Zakaj služite Putinu, človeku, ki je na oblasti že 20 let!" je mlad protestnik po navedbah AFP zakričal v enega od policistov.

"Zakaj odločajo o moji prihodnosti namesto mene? Strah me je zame in za mojega brata," pa je dejala študentka Oleksandra Sidorenko.

 Shodi so sicer potekali v kar 38 ruskih mestih. 

Ruska nevladna medijska organizacija OVD-Info poroča, da so na več moskovskih policijskih enotah tistim, ki so bili pridržani na protestih, že izročili poziv za vpoklic. 

Poziv za priključitev ruski vojski
Poziv za priključitev ruski vojski FOTO: Telegram

Na Telegramu pa je zaokrožil posnetek čečenskih mobilizirancev, ki se sami javljajo na poziv. Med tistimi, ki je bil mobiliziran na ozemlju Kamčatke, je tudi namestnik guvernerja Sergej Mironov, poroča lokalna Kam-24.

Spomnimo, Putin je v sredo odredil delno vojaško mobilizacijo 300.000 rezervistov za bojevanje v Ukrajini. Ob tem je poudaril, da je Moskva za svojo zaščito pripravljena uporabiti vsa sredstva, vključno z jedrskimi. Govor ruskega predsednika, s katerim je odprl novo poglavje vojne v Ukrajini, močno odmeva v Rusiji in po svetu. Da so za obrambo pripravljeni uporabiti katero koli orožje, vključno z jedrskim, je zatrdil tudi nekdanji ruski predsednik Dimitrij Medvedjev.

Obrambni minister Sergej Šojgu je nato sporočil, da bodo vpoklicali ljudi z vojaškimi izkušnjami, pred odhodom na bojišče pa jih bodo izurili. Povedal je tudi, da je to le delček vseh rezervistov v Rusiji, ki naj bi jih bilo skupno namreč okoli 25 milijonov. 

Moskovsko tožilstvo je v sredo opozorilo, da lahko tiste, ki prek spleta pozivajo k nepooblaščenim uličnim protestom, kaznujejo z do 15 leti zapora. Te ljudi bi lahko preganjali zaradi širjenja "lažnih novic" o ruski vojaški operaciji v Ukrajini ali zaradi spodbujanja mladoletnikov k protestom. Zaradi strogih kazni v Rusiji za širjenje "dezinformacij" o vojni v Ukrajini so sicer javni protivojni protesti v državi redki.

Kljub temu je protivojna opozicijska skupina Vesna včeraj pozivala k obsežnim protestom in na Telegramu poročala o številnih aretacijah po vsej Rusiji. Iz videoposnetka iz Jekaterinburga je bilo razvidno, kako policija nasilno trpa protestnike v avtobus. Vesna je svojo akcijo poimenovala "ne mogilizaciji" – gre za igro besed, saj "mogila" v ruščini pomeni grob.

Protesti proti mobilizaciji v ruskih mestih
Protesti proti mobilizaciji v ruskih mestih FOTO: AP

Po Putinovem oznanilu so sicer na spletnih straneh za prodajo letalskih kart v Rusiji zabeležili veliko povpraševanje po letalskih vozovnicah, saj očitno želi veliko potencialnih rekrutov čim prej zapustiti državo. 

Zunanji ministri EU in ZDA ostro proti Putinovim potezam

Mobilizacija 300.000 ruskih vojakov je za ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega jasen znak, da Rusija ni resna glede pogajanj za končanje vojne. "Govorijo o pogovorih, a naznanijo vojaško mobilizacijo. Govorijo o pogovorih, a naznanijo izvedbo psevdoreferendumov na okupiranih ozemljih Ukrajine," je dejal. "Rusija želi vojno, vendar ne bo mogla spremeniti toka zgodovine. Človeštvo in mednarodno pravo sta močnejša od teroristične države," je poudaril.

Zunanji ministri EU pa so se sinoči sestali na izrednem srečanju, ki ga je sklical visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Izjava ministrov po srečanju, kjer je Evropsko komisijo zastopal komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, Slovenijo pa ministrica Tanja Fajon, najostreje obsoja zadnje stopnjevanje ruske nezakonite, neizzvane in neupravičene agresije proti Ukrajini. "Rusija je 21. septembra z najavo delne mobilizacije izbrala pot konfrontacije, kakor tudi s podporo nezakonitim referendumom na zasedenih ukrajinskih ozemljih ter z grožnjo uporabe orožja za množično uničenje."

EU najostreje obsoja načrte za izvedbo nezakonitih referendumov s ciljem ruske prisvojitve delov regij Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje. Gre za novo brezobzirno kršitev neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine, veleva izjava, ki Rusijo ponovno poziva k spoštovanju Ustanovne listine ZN. Vsi, ki bodo sodelovali pri takih nezakonitih referendumih in drugih kršitvah mednarodnega prava, bodo kaznovani, izjava pa napoveduje tudi nove sankcije proti Rusiji, takoj ko bo to usklajeno s partnerji, so zapisali. 

"Odločili smo se, da bomo v sodelovanju s partnerji čim prej uvedli dodatne omejevalne ukrepe proti Rusiji," je nato na novinarski konferenci po srečanju dejal Borrell. Napovedal je, da je 27 držav "sprejelo politično odločitev o uporabi novih sektorskih in individualnih ukrepov".

"EU in njene članice omenjenih ozemelj ne bodo nikoli priznale za karkoli drugega kot del Ukrajine in bodo še naprej podpirale ukrajinska prizadevanja za obnovo ozemeljske celovitosti, dokler bo to potrebno," so še navedli v izjavi, ki pozdravlja tudi pogum in uspehe ukrajinskih sil med zadnjo protiofenzivo.

"Namigi na uporabo jedrskega orožja ne bodo omajali naše odločnosti in enotnosti pri podpori Ukrajine," še veleva izjava. V njej EU ponovno potrjuje tudi zavezo k podpori svojim vzhodnim partnerjem in Zahodnemu Balkanu. Rusijo poziva, naj se takoj in brezpogojno umakne iz Ukrajine.

Tudi državni sekretar ZDA Antony Blinken je napovedano delno mobilizacijo označil za potrditev težav, ki jih ima Rusija na bojišču, pa tudi nepopularnosti vojne in nepripravljenosti Rusov, da v njej sodelujejo. "Predsednik Putin ne nastopa s pozicije moči, ampak gre za novo znamenje propadanja njegove misije. Povsem zaupamo, da bodo Ukrajinci še naprej izkazovali odločnost in pogum v boju za suverenost in neodvisnost," je sporočil in prav tako obljubil nadaljevanje pomoči Ukrajini, dokler bo ta potrebna.

Borrell je prav tako ostro obsodil zadnje Putinove poteze in zagotovil, da ruski predsednik s svojimi načrti ne bo uspel v prihodnje, tako kot ni uspel doslej. "Putinova grožnja, da uporabi vse oborožene vire, ki jih ima na voljo, namiguje na možnost uporabe orožja za množično uničenje. To je grožnja vsemu svetu. Mednarodna skupnost se mora odzvati. Najbolj cinično je to, da je to storil na Mednarodni dan miru in v času Generalne skupščine," je dejal. Napovedal je, da bo danes govoril na zasedanju Varnostnega sveta ZN o Ukrajini.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10