V protestih v Kazahstanu več mrtvih, prispele ruske enote

Več oklepnih vozil in več deset pripadnikov varnostnih sil je davi vstopilo na glavni trg v Almatyju, kjer je na stotine ljudi že tretji dan protestiralo proti vladi. Ko so se varnostne sile približevale množici, je bilo po navedbah prič slišati strele, a naj bi se razmere na trgu od takrat umirile.

Tiskovni predstavnik policije Saltanat Azirbek je sporočil, da so "minulo noč skrajne sile poskušale napasti upravne zgradbe, mestno policijo in lokalne policijske komisariate" in da "je bilo več deset napadalcev eliminiranih". Policija po besedah Azirbeka še preverja njihovo identiteto. 

Kazahstansko notranje ministrstvo je danes tudi objavilo, da so v Almatyju doslej aretirali približno 2000 ljudi. "Policija v Almatyju napreduje pri čiščenju ulic (...). Skupno je bilo privedenih okoli 2000 ljudi," so sporočili. 

Po trditvah kazahstanskega ministrstva za zdravje je bilo od začetka protestov poškodovanih več kot tisoč ljudi, 400 jih je v bolnišnicah. 62 poškodovanih je na oddelkih intenzivne nege, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kazahstansko notranje ministrstvo pa je sporočilo, da je bilo v protestih ubitih 18 policistov in drugih pripadnikov varnostnih sil. Pri tem naj bi protestniki obglavili dva vojaka. Skupaj je že 13,353 poškodovanih. 

Banke ne delajo, prekinili tudi internetne povezave

Kazahstanska televizija je danes tudi poročala, da se je kazahstanska narodna banka odločila za prekinitev dela bank v državi zaradi varnosti zaposlenih. Prav tako večinoma v državi ni internetnih povezav, zato je tudi težko preverjati informacije, ki prihajajo od tam. Je pa jasno, da so oblasti z vsemi močmi udarile nazaj, da bi si znova zagotovile nadzor nad središčem Almatyja, iz Gruzije poroča dopisnica Al Jazeere in strokovnjakinja za dogajanje v Srednji Aziji Robin Forestier-Walker. Kot dodaja, je videla posnetke, ki žal potrjujejo navedbe o žrtvah. 

Ruske sile v Kazahstan, Bruselj zaskrbljen

Kazahstanski predsednik Kasim-Žomart Tokajev, ki je že včeraj razglasil izredne razmere v državi, je na pomoč poklical Organizacijo pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO), ki poleg Kazahstana vključuje še Rusijo, Armenijo, Belorusijo, Kirgizijo in Tadžikistan. Trenutno predsedujoči armenski premier Nikol Pašinjan je kar prek Facebooka sporočil, da bodo v državo napotili mirovne sile, ki bodo poskrbele za stabilizacijo in normalizacijo razmer. Tam naj bi ostale, dokler jih bo Tokajev potreboval. Prvi so tja prispeli pripadniki ruske, armenske in beloruske vojske. V Kazahstan so prispeli tudi pripadniki ruskih specialnih sil iz 45. posebne brigade zračno-desatnih sil, sicer stacionirane na vojaških letališčih Ivanovo in Uljanovsk. 

Kontingent CSTO naj bi štel okrog 3600 in bi bil, glede na poročanje ruskih medijev, zadolžen za zavarovanje ključne infrastrukture v državi, vključno z nekaterimi pomembnimi vojaškimi objekti, medtem ko kazahstanske sile obračunavajo z uporniki in protestniki.

Rusija je ob tem sporočila, da se bo s Kazahstanom in drugimi zaveznicami posvetovala o nadaljnjih korakih v podporo "protiteroristični operaciji", kot zdaj imenujejo odgovor na proteste. "Dogodke v naši prijateljski državi razumemo kot od zunaj sprožen poskus, da bi s pomočjo izurjenih in organiziranih oboroženih formacij s silo spodkopali varnost in celovistost države," je sporočilo rusko zunanje ministrstvo. Evropska unija je Moskvo ob tem opozorila, naj spoštuje suverenost Kazahstana.  

Tokajev je ob stopnjevanju napetosti v nekaj urah kar dvakrat nagovoril sodržavljane. Protestnike je označil za teroriste in nemire pripisal zunanjemu vmešavanju. "Almaty je bil napaden, uničen in opustošen, njegovi prebivalci pa so postali žrtve teroristov in banditov. Naša naloga je, da naredimo vse, kar je v naši moči, da zaščitimo državo," je dejal. Protestniki so v sredo napadli vladne stavbe in celo zasedli letališče v največjem kazahstanskem mestu Almatyju. Poleg omenjenega so začasno zaprli tudi letališči v mestih Aktobe in Aktau.

'Starec mora oditi'

Povod za njihovo jezo je resda skok cen goriv, a razlogov za nezadovoljstvo je več. V državi, ki je dolgo veljala za eno najstabilnejših nekdanjih srednjeazijskih republik nekdanje Sovjetske zveze, je močno razraščena korupcija, v treh desetletjih samostojnosti pa še niso izvedli volitev, ki bi jih mednarodna skupnost označila za poštene. 

Tokajev je leta 2019 sicer zamenjal do takrat edinega predsednika Nursultana Nazarbajeva, ki pa je imel še naprej v rokah vse vzvode oblasti. Upoštevati so morali njegove predloge o notranji in zunanji politiki, kot vodja varnostnega sveta je imel zadnjo besedo tudi pri vprašanjih nacionalne varnosti. Da bi pomiril protestnike, ga je Tokajev včeraj s tega mesta razrešil. 

Ker je Nazarbajev vsa pomembna mesta v politiki in gospodarstvu razdelil med svoje sorodnike in zaveznike, množicam v sicer z naravnimi viri bogati državi ostanejo le drobtinice. Tako ni čudno, da je eden glavnih protestniških sloganov: "Starec mora oditi!"

Kazahstan, ki pokriva ozemlje v velikosti zahodne Evrope, leži namreč na ogromnih količinah nafte, plina, urana in dragocenih kovin. To omogoča razkošno življenje eliti, dokaj močan je tudi srednji razred, medtem ko se ogromne množice soočajo z revščino. Kljub nakopičenim frustracijam pa analitiki dvomijo, da bodo protestniki dosegli spremembe v državi. Največja težava je, da opozicije praktično ni, saj vsak kritičen glas oblasti sproti zatrejo, zato tudi tokrat protestniki nimajo politične figure, na katero bi stavili. 

Tokajev, ki je še v prvem sredinem nagovoru nakazal, da bo šel po poti politične liberalizacije, pa si je že čez nekaj ur premislil in dal jasno vedeti, da bo odgovoril z nasiljem. Temu so kmalu sledile novice o več deset žrtvah. 

Kazahstanska vlada je sicer danes sprejela odločitev o omejitvah cen za utekočinjen naftni plin za šest mesecev. Vlada je po poročanju francoske tiskovne agencije še sporočila, da je sprejela "nujne" ukrepe za "stabilizacijo socialno-ekonomskih razmer" v državi, kjer utekočinjen naftni plin pogosto uporabljajo kot pogonsko gorivo za avtomobile.