V primeru smrti 10-letnice sumijo 11-letnika: zakaj otroci ubijajo?

Policija in tožilstvo po poročanju nemških medijev na vpletenost enajstletnika sklepata na podlagi dokazov, najdenih na kraju zločina. 

Po besedah preiskovalcev bodo enajstletnika še zaslišali, nadaljnji ukrepi pa bodo sprejeti v tesnem sodelovanju z organi za zaščito mladoletnikov. Dečka so sicer preventivno premestili v varovan objekt. Tako kot deklica je živel v zavodu za varstvo otrok in mladostnikov v Wunsiedlu.

Ne glede na to, kaj bodo razkrili dokazi ali kaj bo deček povedal sam, pa je že zdaj jasno, da za svoje dejanje ne bo kazensko odgovoren. Meja kazenske odgovornosti v Nemčiji je 14 let, javnost pa je zaradi tega ogorčena, saj se je v zadnjem času zgodilo več odmevnih umorov in drugih, sicer kaznivih dejanj, kjer pa zaradi svoje starosti storilci ne bodo odgovarjali. 

O drugih osumljencih za zdaj ni govora, čeprav so mediji sprva poročali, da preiskovalci preiskujejo tri fante, stare od enajst do 16 let. Prav tako ne razkrivajo okoliščin smrti deklice. 

Bavarski minister za notranje zadeve Joachim Herrmann (CSU) je medtem pohvalil preiskovalce in se zavzel za razjasnitev okoliščin primera. Dodal je, da ga je smrt deklice globoko ganila. "Trpljenje staršev in žalujočih mora biti neizmerno." Upa, da bo preiskovalno delo pripeljalo do odgovorov, ki bodo vsaj nekoliko ublažili bolečino. 

Varstvena ustanova za otroke in mladino gosti okoli 90 otrok in mladostnikov, starih od 3 do 19 let. Specializirana ustanova je namenjena mladim in njihovim družinam, ki potrebujejo pomoč pri izobraževanju. Otroci, ki bivajo tukaj, prihajajo iz težkih razmer. 

Po več odmevnih primerih je na mestu vprašanje, zakaj otroci ubijajo. Motive je v prispevku za Psychology Today pod drobnogled vzela forenzična psihologinja Katherine Ramsland. 

Kot pravi, imajo otroci, ki ubijajo svoje vrstnike, pogosto zelo ohlapne motive. Nekateri otroci, ki ubijajo, so lahko ranljivi za družbene pritiske, ki umor predstavljajo kot "močno izkušnjo". Otroci, ki ubijajo, pa pogosto tudi verjamejo, da jim bo nasilen napad izboljšal življenje.

Med pogostimi motivi izpostavlja maščevanje, pri čemer otroci precenijo moč dejanja, za katerega se želijo maščevati. 

Nadalje izpostavlja, da nekateri v zlobnih dejanjih najdejo potrditev: "Od devetdesetih let prejšnjega stoletja smo zbrali veliko informacij o otrocih, pri katerih obstaja tveganje, da se razvijejo v psihopate. Med lastnostmi, ki vzbujajo skrb, so kronično laganje, brezčutnost, krutost, manipulativnost, grandioznost in impulzivnost. Študije tudi kažejo, da obstaja močna genetska komponenta lastnosti, ki so jedro psihopatije. Podobno kot so nekateri od nas bolj dovzetni za srčne bolezni, so ti otroci bolj ranljivi za vplive okolja, ki sprožijo antisocialne posledice."

Še eden od motivov je, da želijo otroci "odstraniti" nekoga, ki ga ne marajo, s komer ne želijo biti prijatelji. Ali pa pohlep oziroma osebna korist. 

Potem pa je tukaj še situacija, ko se zlijeta realnost in fantazija. Znani so primeri, ko naj bi izmišljeni junaki otroke "nagovarjali" h krutim dejanjem.   

Ob tem pa strokovnjakinja še dodaja: "Nezreli mladostniški možgani zagotovo igrajo vlogo pri plenilski in impulzivni agresiji, vendar je tudi očitno, da nekateri otroci tudi iz okolja absorbirajo predstave, ki znižujejo moralno težo umora. Želja po moči in dobičku lahko potem zlahka zasenči zavedanje o tem, kaj je prav in kaj narobe."