Ruske sile krepijo napade tudi na vzhodu Ukrajine, kjer se skušajo prebiti do Slovjanska in Kramatorska ter obkoliti ukrajinsko vojsko na črti med separatističnima območjema Doneck in Lugansk, je sporočilo britansko obrambno ministrstvo.
V spopadih v Donecku je bilo ubitih več civilistov, štirje v krajih Novoselivka, Avdivka in Liman. Po podatkih Združenih narodov je bilo od začetka vojne ubitih več kot 3500 civilistov, vendar organizacija domneva, da je število žrtev veliko večje.
Ruska vojska danes nadaljuje tudi raketiranje jeklarniškega kompleksa Azovstal. "Moskva za vzpostavitev popolnega nadzora nad mestom in zatrtje odpora ukrajinskih branilcev uporablja letala za napade na strateške cilje," je sporočil generalštab ukrajinske vojske. Ruske sile se med granatiranjem skušajo prebiti do osrednjega dela kompleksa, poroča ukrajinska tiskovna agencija Unian.
Pri zadnjem poskusu zavzetja jeklarne Azovstal so bili ruski vojaki znova neuspešni, je danes na Telegramu sporočil svetovalec župana Mariupola, Petro Andriuščenko. Spomnil je, da borci bataljona Azov, ultranacionalističnega krila ukrajinske vojske, že več kot 75 dni branijo Mariupol. "Razmere so iz dneva v dan bolj zapletene," je opozoril. Jeklarna na območju Mariupola je sicer še edini kraj pod nadzorom ukrajinskih sil.
Oblasti v Kijevu so medtem sporočile, da se začenja nov krog pogovorov o evakuaciji ukrajinskih borcev iz Azovstala.
Kijev želi podpisati dokument, ki določa postopek evakuacije iz jeklarne Azovstal v Mariupolu, je po poročanju časnika Ukrajinska pravda v četrtek sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk. Po njenih navedbah je v tunelih pod industrijskim kompleksom še več kot tisoč vojakov.
"Želimo podpisati dogovor o tem, kako bo potekala evakuacija iz Azovstala – pripravljeni smo ga podpisati," je dejala. Cilj je evakuacija v več fazah, pri čemer je prva prednostna naloga reševanje 38 hudo ranjenih borcev. Po njenih besedah pogajanjih med Rusijo ter ZN in Mednarodnim odborom Rdečega križa posreduje Turčija.
Rusija je doslej sicer zavrnila kakršno koli evakuacijo zadnjih ukrajinskih borcev iz jeklarne v pristaniškem mestu Mariupol in zahtevala, da se Ukrajinci v tovarni predajo. Sorodniki in podporniki ukrajinskih borcev, ki so ujeti v jeklarni Azovstal, so se zbrali na protestu v Kijevu, kjer so zahtevali njihovo rešitev.
Rusija naj bi v neuspelem poskusu prečkanja reke izgubila celoten bataljon
Ukrajinska vojska je medtem sporočila, da je ruskim silam v napadu preprečila poskus prečkanja reke Severski Donec na vzhodu Ukrajine, pri čemer naj bi ruska stran izgubila skoraj celotno bataljonsko taktično skupino, poroča britanski BBC. Po podatkih britanske vojaške obveščevalne službe je med ukrajinskim obstreljevanjem pontonskih mostov, ki so jih za prečkanje reke zgradili ruski vojaki, ruski bataljon izgubil skoraj vsa oklepna vozila. Koliko žrtev je pri tem utrpela ruska vojska, zaenkrat ni znano.
Ukrajinska stran trdi, da bi lahko bilo ubitih več kot tisoč vojakov, vendar ta podatek ni preverjen, prav tako ni jasno, kdaj se je napad zgodil. Številni vojaki so poskušali pobegniti in priplavati na drugo stran reke, vendar je ukrajinska vojska takoj začela streljati nanje.
Rusija se na te informacija za zdaj ni odzvala.
Ukrajinsko obrambno ministrstvo je na družbenih omrežjih objavilo fotografije, ki domnevno prikazujejo zgorele oklepe ruskih tankov in oklepnih vozil na vzhodnem bregu reke Severski Donec zahodno od mesta Severodoneck v regiji Lugansk. Iz reke štrlijo ostanki pontonskih mostov.
Britansko ministrstvo za obrambo navaja še, da dogodek razkriva, pod kakšnim pritiskom so ruski poveljniki, da bi dosegli napredek v regiji Lugansk.
Zelenski se je pripravljen pogovarjati s Putinom
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nočnem nagovoru poudaril, da je Rusija v Ukrajini doživela strateški poraz, ki je "očiten celemu svetu, toda Rusija preprosto nima poguma, da bi to priznala," poroča britanski BBC. Zelenski je ruske sile označil tudi za "strahopetce", ki skušajo "za raketnimi, zračnimi in artilerijskimi napadi skriti resnico".
V pogovoru za italijansko državno televizijo RAI v četrtek zvečer pa je Zelenski dejal, da se je pripravljen pogovarjati z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Želi si, da bi prišli do dogovora brez ultimatov. Dejal je tudi, da Ukrajina nikoli ne bo priznala, da je Krim del Rusije. "Krim je vedno imel svojo avtonomijo, ima svoj parlament, ampak je znotraj Ukrajine," je poudaril.
Na vprašanje, kako komentira izjavo francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da bi se morali izogniti poniževanju Putina, je odgovoril, da želi, da ruska vojska zapusti Ukrajino. Dejal je, da ne bo čuval Putinovega ugleda za ceno svojega ozemlja, saj bi bilo to nepravično. "Moramo razmišljati o prihodnosti Rusije. Kot predsednik Ukrajine pravim, da so to naši sosedi. Prišli bodo tudi drugi predsedniki in druge generacije."
Iz Ukrajine prihajajo tudi poročila o spolnem nasilju nad otroki
Britanska veleposlanica pri Združenih narodih Barbara Woodward je sporočila, da imajo kredibilne dokaze, da ruski vojaki v Ukrajini izvajajo spolno nasilje nad otroki in kršijo tudi druga pravila varnostnega sveta ZN glede otrok v času vojne. Kot je dejala, imajo dokaze, da je "Rusija zagrešila štiri od šestih hudih kršitev proti otrokom v času vojne".
Kršitve, ki so navedene v resoluciji sveta iz leta 1999, vključujejo ciljanje na otroke v konfliktu ter novačenje in uporabo otrok kot vojakov. Poleg obtožb o spolnem nasilju nad ukrajinskimi otroki, zbirajo tudi poročila o prisilnih deportacijah iz Ukrajine v Rusijo. Šlo naj bi za več kot 700.000 ljudi, med katerimi so številne matere in otroci. "Obstaja zelo realna nevarnost za izgubo generacije in nadaljevanje cikla nasilja, ki jo povzroča ruska invazija in opustošenje, ki ga je ustvarila," je dejala.
Že pred tem pa je organizacija Združenih narodov, ki je posvečena izključno otrokom, Unicef, opozorila na to, da konflikt v Ukrajini poslabšuje krizo otrokovih pravic. Kot so izpostavili, je bilo v Ukrajini doslej napadenih na stotine šol, v zadnjem mesecu pa je umrlo več kot 100 otrok. Od začetka ruske invazije na Ukrajino je bilo potrjeno ubitih 239 otrok, najmanj 355 pa jih je bilo ranjenih. Številke pa bi lahko bile še večje, je dejal Omar Abdi, namestnik izvršnega direktorja Unicefa.
Zelenski v enem svojih zadnjih nagovorov ni mogel skriti jeze, ker so ruske sile napadle Černigov, pri tem pa zadele tudi šole. "Seveda, ruska država je takšna država, kateri je kakršno koli izobraževanje le na poti. Toda, kaj lahko dosežejo z uničevanjem ukrajinskih šol? Vsi ruski poveljniki, ki dajejo takšne ukaze, so preprosto bolni in neozdravljivi," je dejal.
Šolsko leto se je za ukrajinske otroke z začetkom vojne praktično prekinilo. Najmanj 15 od 89 šol na vzhodu države, ki jih podpira Unicef, so bile v spopadih poškodovane ali uničene. "Ti napadi se morajo končati. Nenazadnje je treba zaradi otrok končati to vojno - njihova prihodnost visi na nitki," je poudaril Abdi.
V Pridnestrju novi incidenti
Oblasti v samooklicani proruski Pridnestrski republiki na vzhodu Moldavije so danes poročale o dveh poskusih napada na infrastrukturo v Tiraspolu. Zgodaj davi se je v bližini skladišča z nafto ustavil avtomobil, moški pa je odvrgel molotovko proti stavbi in zbežal. Pri tem je zagorela trava, kar pa so hitro pogasili, so sporočili z notranjega ministrstva. Okoli pol ure kasneje pa so dve molotovki odvrgli še na urad za nabornike. Požar so hitro pogasili, so pojasnili.
Pridnestrje je od začetka vojne v Ukrajini znova v središču pozornosti svetovne javnosti, saj gre za še eno samooklicano republiko na območju nekdanje Sovjetske zveze, ki uživa podporo Rusije. Konec aprila sta na območju odjeknili dve eksploziji, ki sta uničili radijska oddajnika.
Na satelitskih posnetkih s Kačjega otoka potopljene ruske ladje
Sateliti podjetja Maxar Technologies so posneli nove fotografije Kačjega otoka v Ukrajini, na katerih se vidijo potopljene ruske ladje, uničene stavbe na otoku, vojaška vozila in uničen helikopter.
Ukrajinske oblasti so pred tem sporočile, da so njihove sile uničile še eno rusko ladjo. Ruska stran sicer teh navedb ni potrdila, prav tako ni poročil o morebitnih žrtvah.
Svetovalec ukrajinskega predsednika Oleksij Arestovič je dejal, da je bila logistična ladja Vsevolod Bobrov v napadu hudo poškodovana, vendar domnevajo, da se ni potopila. Ladja naj bi ruskim silam na Kačji otok dostavila protiletalski sistem.
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
Borrell: EU bo Ukrajini namenila dodatnih 500 milijonov evrov vojaške pomoči
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je ob robu srečanja zunanjih ministrov skupine G7 danes napovedal, da bo EU zagotovila dodatnih 500 milijonov evrov za dobavo orožja in druge vojaške opreme ukrajinski vojski. S tem naj bi dali nov zagon podpori tej državi.
Sredstva naj bi po navedbah EU namenili za financiranje osebne zaščitne opreme, goriva, pa tudi orožja za obrambo. Namenjena naj bi bila tudi financiranju težkega orožja.
EU je konec februarja odobrila prvi sveženj vojaške pomoči Ukrajini v višini 500 milijonov evrov, ki sta mu v naslednjih mesecih sledila še dva, s čimer se je vrednost evropske vojaške pomoči povečala na 1,5 milijarde evrov. Z danes napovedano pomočjo bi skupna vrednost pomoči EU dosegla dve milijardi evrov.
Borrell je izrazil tudi prepričanje, da bo EU do ponedeljka, ko se v Bruslju sestajajo zunanji ministri unije, dosegla dogovor o šestem svežnju sankcij proti Rusiji, ki se nanaša na prepoved uvoza ruske nafte, poroča Reuters. Dogovor o sankcijah, ki ga morajo podpreti vse članice EU, trenutno blokira Madžarska.
Situacija v Ukrajini je sicer v ospredju zasedanja zunanjih ministrov skupine sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav G7, ki ga gosti trenutno predsedujoča Nemčija. Na njem sodelujejo ZDA, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Italija, Kanada in Japonska. Ministri razpravljajo predvsem o zunanjepolitičnih in varnostnih vprašanjih ter o naslednjih korakih v odzivanju na rusko agresijo proti Ukrajini.
Države G7 so močno poenotene pri podpori Ukrajini do njene zmage proti Rusiji, je sporočila Francija, Velika Britanija pa je pozvala k nadaljnji dobavi orožja Kijevu, da bi še naprej vzdrževali pritisk na ruskega predsednika Vladimirja Putina. "V tem trenutku je zelo pomembno, da nadaljujemo pritisk na Putina z dobavo več orožja Ukrajini, s krepitvijo sankcij," je ob začetku drugega dne pogovorov s kolegi dejala britanska zunanja ministrica Liz Truss. Enotnost držav G7 je bila po njenih besedah v tej krizi doslej ključnega pomena.
Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian pa je dejal, da so države G7 "zelo močno enotne", da "dolgoročno še naprej podpirajo ukrajinski boj za suverenost, vse do zmage Ukrajine". Pri tem je opozoril tudi na globalne posledice vojne v Ukrajini, ki jo je označil za "trajen konflikt", med drugim na področju prehranske varnosti.
