Stoječe ovacije za gasilce, ki so reševali slavno katedralo

Nadškof Ulrich je s palico, izrezljano iz enega od strešnih nosilcev, ki so preživeli uničujoči požar pred petimi leti, ukazal katedrali, naj "odpre svoja vrata", preden se je v katedrali pridružil številnim svetovnim voditeljem, vključno s predsednikom Emmanuelom Macronom in novoizvoljenim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom.

Med udeleženci nocojšnje za javnost sicer zaprte slovesnosti ob ponovnem odprtju Notre-Dame je tudi predsednik vlade Robert Golob s partnerko Tino Gaber.

Stoječe ovacije za gasilce

Pariški gasilci so ob ponovnem odprtju katedrale nocoj prejeli stoječe ovacije. Macron pa je v nagovoru izrazil "hvaležnost francoskega naroda" za obnovo Notre-Dame, kjer bo v nedeljo ob 10.30 prva maša s 170 škofi in več kot 100 pariškimi duhovniki. Ob 18.30 bo sledilo drugo bogoslužje, ki bo odprto za javnost.

Z današnjim ponovnim odprtjem 850 let stare gotske mojstrovine se je zaključilo poglavje obnove, polno izzivov in polemik.

Po več kot dveh letih, ki so jih potrebovali, da so katedralo po požaru očistili in zavarovali, se je leta 2021 začela obnova. Pred tem je vprašanje, kakšna naj bo bodoča podoba te pariške znamenitosti, ali nekaj sodobnega ali zvestoba izvirniku, postalo jabolko spora v Franciji. V razpravi med politiki in arhitekti je posredoval tudi Unesco z opozorilom, da je katedrala vpisana na seznamu svetovne kulturne dediščine.

Za obnovo strehe nad cerkveno ladjo in pevskim korom ter stolpa so uporabili debla več kot 2000 hrastov, starih od 100 do 200 let, pri obdelavi lesa pa so se držali metod, kot so jih uporabljali v srednjem veku. Nove tramove so obdelovali s sekirami, tako kot v času prvih gradbenih mojstrov. Hraste so posekali v približno 200 francoskih gozdovih. V sklopu prenove so vgradili tudi edinstven sistem za zamegljevanje, ki v primeru požara sprosti na milijone mikrokapljic vode.

Katedrala je v sklopu obnove dobila tudi nekaj sodobne opreme, med drugim minimalistično oblikovana oltar in tabernakelj.

Po ponovnem odprtju ima katedrala Notre-Dame tri nove zvonove, vključno s tistim, ki je bil v času letošnjih poletnih olimpijskih iger v Parizu na stadionu Stade de France. Na njem je napis Pariz 2024.

Miljarder odprl denarnico

Za obnovo katedrale so zbrali več kot 840 milijonov evrov, pri čemer je sredstva prispevalo 350.000 donatorjev iz 150 držav. Eden največjih donatorjev je bil francoski milijarder in vodja luksuzne skupine LVMH Bernard Arnault, ki je prispeval 200 milijonov evrov.

Dosedanji stroški obnove znašajo približno 700 milijonov evrov. Preostala sredstva, pridobljena z donacijami - več kot 140 milijonov evrov - bodo porabili za odpravo škode, ki je na katedrali nastala že pred požarom. Tako nameravajo med drugim urediti okolico katedrale, kar naj bi stalo približno 50 milijonov evrov. Zasadili naj bi 160 dreves in uredili zelenice.

Še danes ni jasno, kaj se je zgodilo

15. aprila 2019 se je med bogoslužjem ob 18.20 sprožil prvi požarni alarm v katedrali Notre-Dame, a ognjenim zubljev še niso odkrili. Ob 18.43 se je sprožil še drugi požarni alarm. Tedaj se je nad katedralo že dvigoval oblak dima. Cerkev so izpraznili, okoli 19.50 pa se je zrušil stolp.

Do naslednjega jutra je uspelo gasilcem ogenj pogasiti, konstrukcija je zdržala in pomemben francoski nacionalni simbol je bil rešen. Škoda je bila kljub temu velika - požar je uničil leseno ostrešje, dele obokanega stropa, zrušil se je tudi 93 metrov visok s svincem prekrit leseni stolp iz 19. stoletja. Ogenj na srečo ni poškodoval številnih umetnin in orgel z 8000 piščalmi, ki so nekaj škode utrpele le zaradi dima. Pred plameni so uspeli obvarovati tudi trnovo krono, najpomembnejšo relikvijo v katedrali.

Streha in zvonik Notre-Dame sta bila prekrita s približno 400 tonami svinca. Ta strupena težka kovina se je v požaru utekočinila in izparela, del pa se je verjetno stekel v tla v soseščini.

Vzrok požara sicer še danes ni ustrezno pojasnjen. Za najverjetnejša povzročitelja sta obveljala bodisi slabo ugasnjena cigareta ali napaka na električnem omrežju.

Pred uničujočim požarom je katedrala nazadnje utrpela večjo škodo med francosko revolucijo v 18. stoletju med nasiljem proti katolikom. Obe svetovni vojni je prestala večinoma nepoškodovana.

Pariško katedralo Notre-Dame so začeli graditi leta 1163 po vzoru bazilike v Saint Denisu, kjer so grobovi francoskih kraljev.

Notre-Dame je eden najbolj obleganih turističnih ciljev v Parizu, letno jo obišče krepko čez deset milijonov obiskovalcev.