Na podelitvi Nobelove nagrade za mir kritike na račun ruske agresije

Pod Putinom se "odpor proti Rusiji imenuje 'fašizem'" in je postal "ideološko opravičilo za noro in zločinsko agresivno vojno proti Ukrajini", je v govoru ob prejemu nagrade dejal vodja organizacije Memorial Jan Račinski, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po njegovih besedah ima nagrada za organizacijo velik simbolni pomen. "Poudarja, da državne meje ne morejo in ne smejo ločiti civilne družbe," je ocenil in dodal, da je Memorial storil veliko, vendar ruskega napada na Ukrajino ni mogel preprečiti.

Ukrajina ne more doseči miru s tem, da položi orožje, pa je v govoru izpostavila vodja Centra za državljanske svoboščine iz Ukrajine Oleksandra Matvijčuk. "Ukrajinci si bolj kot kdor koli drug na svetu želijo miru. Toda miru ni mogoče doseči tako, da napadena država položi orožje," je dejala in dodala, da "to ne bi bil mir, ampak okupacija".

Matvijčukova je že dan pred podelitvijo pozvala, naj ruskemu predsedniku zaradi vojne v Ukrajini sodijo pred mednarodnim sodiščem. Odvetnica, ki se ukvarja s človekovimi pravicami, je izrazila prepričanje, da bo Putin slejkoprej prišel pred roko pravice.

S povedanim se je strinjal tudi Račinski, ki je dejal, da se Ukrajina mora boriti za svojo neodvisnost. "Ukrajina se ne bori samo za svoje interese. Bori se za našo skupno mirno prihodnost," je nekoliko previdneje izjavil, saj Moskva sankcionira tiste, ki kritizirajo njeno "posebno operacijo" v Ukrajini.

Zaprtega beloruskega aktivista Bjaljackega je na podelitvi zastopala njegova žena Natalija Pinčuk, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Ales in vsi mi se zavedamo, kako pomembno in tvegano je izpolnjevati poslanstvo zagovornikov človekovih pravic, zlasti v tragičnem obdobju ruske agresije na Ukrajino," je dejala in dodala, da je na tisoče Belorusov zatiranih in neupravičeno zaprtih, veš sto tisoč pa jih je prisiljenih v beg samo zato, ker želijo živeti v demokratični državi.

Ponovila je še njegove besede, da želi Rusija v Ukrajini ustvariti podrejeno diktaturo, kakršna je v Belorusiji.

Po besedah žirije so si letošnji prejemniki izjemno prizadevali za dokumentiranje vojnih zločinov, kršitev človekovih pravic in zlorab oblasti. "Skupaj dokazujejo pomen civilne družbe za mir in demokracijo," je zapisala žirija.

Nobelove nagrade tradicionalno podelijo 10. decembra, na obletnico smrti Alfreda Nobela. Vsaka nagrada dobitniku prinaša ček v višini 10 milijonov švedskih kron (900.000 evrov). Če je dobitnikov več, se znesek med njimi razdeli. Ostale nagrade, katerih dobitnike so objavili oktobra, bodo podelili popoldne v švedski prestolnici Stockholm.