V obdobju Elizabete: poleteli v vesolje, stopili na Luno in klonirali ovco

S smrtjo svojega očeta Jurija VI. je Elizabeta II., tako kot Karel III., avtomatsko prejela nov kraljevi naziv. Novembra 1952 je bila nato priča prvi tehnološki spremembi tekom njene monarhije - Združene države Amerike so takrat na pacifiških Marshallovih otokih prvič preizkusile prvo vodikovo bombo na svetu oziroma t. i. H-bombo. ZDA je s poskusi kmalu sledila Sovjetska zveza, leta 1958 pa še Velika Britanija. 

V napetem času hladne vojne je novo ustvarjena bomba predstavljala resnično grožnjo. Bila naj bi celo nevarnejša od atomske bombe, saj povzroči dvojni napad, povzroči močnejšo eksplozijo, prav tako je bolj radioaktivna. Do danes je v napadih še niso uporabili.  

Hladna vojna je zaradi velike tekmovalnosti pospešila tudi napredke v vesoljski tehnologiji. T. i. imenovana vesoljska tekma med Sovjeti in Američani se je začela leta 1955, ko sta se državi začeli boriti za zgodovinski izstrel prvega umetnega satelita. 

Tekmovalnost je povzročila tako hitro napredovanje, da je leta 1961 sovjetski astronavt Juri Aleksejevič Gagarin postal prvi človek v vesolju, nato je leta 1969 ameriški astronavt Neil Armstrong postal prvi človek na luni. Kraljica je Armstronga in njegovo posadko po vrnitvi sprejela tudi v Buckinghamski palači. 

Elizabetina vladavina se je začela tudi brez cepiva proti otroški paralizi. To je luč izpod rok ameriškega znanstvenika Jonas Salk prvič ugledalo leta 1952, v Veliki Britaniji so ga začeli uporabljati leta 1955,  sprva je bilo slabo sprejeto. Kraljica je nato leta 1957 javno naznanila, da je proti otroški paralizi cepila tako Charlesa kot Ano. Med epidemijo covida-19 se je kraljica močno zavzemala tudi za uvedbo cepiva proti koronavirusu.

V času kraljičinega vladanja se je razvil internet, pa tudi tudi njegov predhodnik - ARPAnet. Slednji za svoj nastanek obeležuje leta 1969, Elizabeta pa je do leta 1976 z njegovo pomočjo že poslala svoje prvo elektronsko sporočilo. Leta 1983 je internet napredoval na uporabo tehnologije TCP/IP. Internet, kot ga poznamo danes, z domeno www, pa je še kasneje, leta 1993, ustvaril znanstvenik Tim Berners-Lee. On se je tudi odločil, da naj tehnologija postane javna dobrina.

Za čas Elizabete je velik razvoj doživel še svet videoiger. Leta 1972 je izšla videoigra Pong, ki je bila ena izmed prvih. Od takrat se je svet videoiger močno razširil in razvil, v igralniški svet so vstopili tudi Playstation, Xbox in Nintendo Wii. V letih pred njeno smrtjo se je začel še razvoj metaverzuma in virtualne resničnosti. 

Leta 1973, ko je bila Elizabeta na prestolu že več kot 20 let, je Martin Cooper iz podjetja Motorola izumil prvi mobilni telefon. Tehtal je 1,1 kilograma. Deset let kasneje je Motorola DynaTAC 8000X postala prvi komercialno dostopen model mobilnega telefona. Čeprav v tistih časih še ni bil razširjen, je postavil pomembne temelje za svoje pametne 'potomce',  ki so bili izumljeni po več kot 40 letih kraljičinega vladanja, leta 1994. 

A leta 1973 se je zgodil še en preboj v tehnologiji, takrat je prvo nadzvočno potniško komercialno letalo opravilo svoj prvi čezoceanski let. Plovilo so skupaj izdelali britanski in francoski proizvajalci, do leta '77 je že letelo po vsem svetu. Istega leta se je nanj usedla tudi pokojna kraljica, ki je z njim poletela na Barbados. 

Kraljica je vladala tudi v času prvega rojstva s pomočjo umetne oploditve rojenega otroka. Od leta 1978 se je po svetu na tak način rodilo že več kot osem milijonov otrok. Njena vladavina je trajala še 26 let po prvem kloniranju sesalca leta 1996, ko je škotskim znanstvenikom uspelo klonirati ovco Dolly. Čeprav je leta 2003 ovca umrla zaradi pljučnega raka, je bila bistvenega pomena za napredek raziskav matičnih celic za zdravljenje levkemije in drugih kroničnih bolezni. 

Zadnji večji tehnološki napredek, ki mu je bila kraljica priča, je bil pojav in razvoj družbenih medijev, med njimi MySpacea, Facebooka, Twitterja, Instagrama in TikToka.