Nigerija je sicer vajena sezonskih poplav, a letošnje so bile bistveno hujše kot običajno. Vlada za slednje krivi nenavadno obilno deževje in podnebne spremembe. Dodaten ključni dejavnik, ki je povzročil uničujoče poplave, je tudi zasilni izpust odvečne vode iz jezov v Nigeriji in sosednjem Kamerunu. Škodo sta po besedah strokovnjakov še povečala slabo načrtovanje in infrastruktura.
Poplave, ki so se začele v začetku poletja, so uničile velike odseke kmetijskih zemljišč. Motene so tudi oskrbe s hrano in gorivom, vse bolj pa se veča tudi zaskrbljenost zaradi povečanega širjenja bolezni. Na nedeljski tiskovni konferenci je nigerijska ministrica za humanitarne zadeve in obvladovanje nesreč Sadiya Umar Farouk pozvala lokalne oblasti, naj evakuirajo ljudi, ki živijo na najbolj tveganih območjih. Dejala je, da oblasti že zagotavljajo hrano in drugo podporo prizadetim, in dodala, da se kljub usklajenim prizadevanjem in zgodnjim opozorilom številne vlade držav niso pripravile na poplave. Naravna nesreča je namreč prizadela 27 od 36 nigerijskih držav.
Del težave sicer je, da se ljudje, ko se vodostaj umiri, vsako leto vrnejo v svoje domove na poplavnih ravnicah. Mnogi namreč nimajo sredstev za selitev. Nigerijsko gospodarstvo je bilo v preteklem letu močno prizadeto, inflacija je bila najvišja v zgodovini, številne skupnosti pa se z njo težko spopadajo. Svetovni program za hrano in Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo sta prejšnji mesec sporočila, da je Nigerija med šestimi državami, ki se soočajo z visokim tveganjem katastrofalne stopnje lakote. Nigerijska meteorološka agencija pa je opozorila, da bi se lahko poplave v nekaterih zveznih državah na jugu države nadaljevale do konca novembra.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.