V Nemčiji novi množični protesti proti skrajni desnici

Organizatorji protestov v Berlinu so ocenili, da se je zbralo celo 250.000 ljudi. Proteste je sprožila odločitev predsednika CDU in kanclerskega kandidata CDU/CSU Merza, ki je podporo za zakon o zavračanju prosilcev za azil na nemških mejah iskal pri skrajno desni Alternativi za Nemčijo (AfD). S tem je bil v Nemčiji prekršen dolgoletni tabu sodelovanja s skrajnimi strankami, t.i. požarni zid, kar je sprožilo ogorčenje v političnih vrstah in širše v družbi.

Protestniki so se zbrali pred stavbo Reichstaga, nato pa krenili proti sedežu CDU. Klima v državi je še toliko bolj razgreta, navaja dpa, saj se približujejo predčasne parlamentarne volitve, razpisane za 23. februarja. Merz je danes popoldne dejal, da imajo ljudje pravico do protestov, a brez nasilja.

Približno 15.000 protestnikov se je danes zbralo tudi v Saarbrücknu, med 13.000 in 14.000 v Kielu, o protestih poročajo iz Regensburga, Ulma, Potsdama, v Kölnu so protestirali s plovili na Renu.

Že v soboto se je na protestih po vsej državi po podatkih javne radiotelevizije ARD zbralo več kot 220.000 ljudi. Pozivu so se odzvali številni sindikati, civilna družba, skupine za človekove pravice, cerkve in okoljski aktivisti.

Levosredinski kancler Olaf Scholz opozarja, da bi lahko konservativci in skrajna desnica združili moči pri upravljanju države, podobno, kot se je že zgodilo v drugih državah.

Merz je sicer danes izključil možnost, da bi se v vladi, ki bi jo vodil, zanašal na glasove AfD. "Med nami in AfD ne bo sodelovanja. Borimo se za politično večino v široki sredini našega demokratičnega spektra," je dejal po navedbah dpa. Na vprašanje, ali bi sprejel glasove AfD, da bi si zagotovil politično večino, je odgovoril: "Ne."