Zanimivo je letos dejstvo, da velikih predsedniških imen ni tukaj. Prihod je med drugimi odpovedala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Le ugibamo lahko, zakaj. Morda, ker je Evropski parlament sprejel resolucijo, s katero je obsodil režim v Azerbajdžanu, da je nasilen s političnimi nasprotniki. Bolj verjetno pa je, da je samo začutila duh časa in noče dražiti parlamenta ter celotne unije, ki se premika stran od boja proti segrevanju.
Na splošno je občutek, kot da je bilo lani na vrhu v Dubaju nekako bolj glamurozno in tudi za javnost žgečkljive stvari so se dogajale, kot je bilo spogledovanje med indijskim premierjem Narendro Modijem in italijansko premierko Giorgio Meloni. Letos je tega manj, bodo pa tukaj med drugim srbski predsednik Aleksandar Vučić, pa madžarski Viktor Orban, iz zahodne Evrope le peščica, veliko pa afriških in predstavnikov otoških držav, ki jim prvim grozi, da bodo enostavno izginile. Ker jih bo preplavilo morje, ki naj bi po zadnjih napovedih že precej prej, kot so mislili, naraslo za dva do tri metre.
Srečanje je tokrat o denarju, za en dan bo zato prišel tudi slovenski finančni minister Klemen Boštjančič. Kaj bo slovenska zaveza, koliko denarja bo Slovenija namenila dogajanju, ki postaja kritično? Kot je dejal eden izmed govorcev, podnebna kriza postaja tudi ubijalec ekonomije, nekatere države že beležijo petodstoten padec družbenega proizvoda izključno zaradi posledic segrevanja.
Kakšna bo nova finančna zaveza, ki bo nadomestila tisto iz davnega leta 2009 z vrha v Københavnu? Čeprav je tudi takrat kazalo, da se ne bodo prav nič dogovorili, je potem na koncu potegnila ZDA in skupaj s Kitajsko nekako "rešila vrh" s podporo zavezi za 100 milijard letne pomoči in obljubo, da bodo sami prispevali tri milijarde. To so bili časi, ko je udeležence vrha nagovoril tudi ameriški predsednik Barack Obama, obljubo pa je slovesno dala zunanja ministrica Hillary Clinton. Dobri stari časi, bi lahko rekli, če pomislimo, kdo bo naslednji ameriški voditelj in kakšno je njegovo mnenje o podnebnih ali kakršnih koli okoljskih spremembah s podporo še obilnejšemu črpanju nafte, umiku okoljskih ukrepov in tudi umiku iz Pariškega sporazuma.
OECD je v pregledu, kako pravzaprav stojimo s financiranjem in izpolnjevanjem obljub, ugotovil, da smo do teh 100 milijard prvič prišli šele letos. Do leta 2030 naj bi zdaj sicer namenili od 221 do 887 milijard na leto za tako imenovane izgube in škode v skladu, ki je v resnici šele letos dobil svoj TRR račun pri Svetovni banki. In še dodatnih 5,8 bilijona za države v razvoju. Gre za okoli 140 držav, ki so najbolj ranljive in revne. Zato bo eno izmed pomembnih vprašanj tokratnega zasedanja tudi prevetritev seznama držav, tistih, ki dajejo, in tistih, ki prejemajo. Ker je zastarel, na njem pa so kot prejemnice še vedno domnevno nerazvite države, kot so arabske naftne bogatašice, Kitajska, Azerbajdžan in še kakšna.
O tem, kdo bo dobil denar, bo razpravljal in odločal poseben odbor, v njem so predstavniki 14 manj razvitih in 12 razvitih držav, med njimi je tudi Slovenija. Globalni pregled stanja sicer kaže, da bo do konca stoletja temperatura narasla za vsaj 2,6 stopinje Celzija, če ne še več. Prihodnje leto naj bi bil vrhunec izpustov, potem pa se pričakuje zniževanje do leta 2030. Ob tem veljajo podatki, da šest največjih držav povzroči 63 odstotkov izpustov, najmanj razvite pa tri odstotke.
Globalno trgovanje z emisijami
Eden prvih sklepov zasedanja je zato bil, da se uveljavi globalno trgovanje z emisijami, nekaj podobnega, kot pozna že Evropska unija. In če pogledamo samo Evropsko unijo, kjer tako radi stokamo in se čutimo kot velike žrtve, češ samo mi se držimo obvez, zato pa gre naše gospodarstvo po rakovo, drugje pa jih ne briga in cvetijo. Pa ni čisto tako. Poseben sledilnik držav Evropske unije kaže, da se večina ne drži zavez. Kljub nekaterim izboljšavam trenutna raven prizadevanj ne zadostuje niti za uskladitev z zavezami iz Pariškega sporazuma niti za doseganje podnebnih in energetskih ciljev EU do leta 2030, so zapisali v poročilu.
Če bi prepoznali velike prednosti vlaganj v številne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam, bi, kot kažejo nekateri izračuni, lahko samo v Sloveniji dobili na tisoče novih delovnih mest in več milijard prihrankov. Na splošno pa velja, da vsak evro, vložen v boj proti podnebnim spremembam, prinese šest evrov. Vendar pa razpoloženje v javnosti vse bolj oblikujejo tisti, ki menijo, da so takšni ukrepi navadna norost, s katero je treba najhitreje prekiniti oziroma jih zmanjšati, prestaviti na boljše čase, na nekoč kasneje.
Žal pa je ta nekoč že jutri, pa to ni samo lepa jezikovna figura, ampak tako kažejo znanstveni podatki. Pravzaprav je prav presenetljivo, da se okoli tega globalno strinja tako velika večina po navadi bolj mnenjsko razdvojenih raziskovalcev in znanstvenikov.
Ne gre za strah, strašenje, ampak saj že sami vidimo in občutimo posledice groznih poplav, suš, orkanov in vsako leto bolj vročih poletij. Le da tega še nismo uspeli povezati s podnebnimi spremembami. Pogumno korakamo, ne dovolimo, da bi nam nekdo, znanstveniki in tisti čudni zeleni, solil pamet. Skrbi nas konkurenčnost in podobno, ki pa seveda kmalu v svetu, ki ga bo občutila že ta generacija, ne bo več tako bistvena, ker bo svet na pol uničen.
Milijarderji onesnaževalci
Bogati bodo še naprej črpali nafto, milijarderji, ki vedno bolj vodijo svet, se ne bodo odrekli svojim zasebnim letalom, jahtam in naložbam, ki povzročajo še več emisij. Nedavno poročilo Oxfam kaže, da 50 najbogatejših milijarderjev v enem letu s poleti povzroči toliko emisij kot povprečna oseba v 300 letih, z jahtami pa toliko kot povprečna oseba v 860 letih.
Medtem pa bodo te povprečne osebe plačevale vedno višje davke in ne smemo se slepiti, ne gre za tiste iz tako imenovanih občutljivih držav, gre za vse. Tako na primer v nekaterih ameriških zveznih državah, ki jih napadajo orkani, zavarovalnice že bijejo plat zvona. Zgodilo pa se bo to, da nepremičnin ne bodo več zavarovale ali pa jih bodo zavarovale po takih cenah, da si bodo zavarovanje lahko privoščili najbogatejši, drugi pa, ki bodo brez strehe nad glavo, pa lahko morda računajo na splošno solidarnost, božjo pomoč ali kaj enako verjetnega. In podobno bo kmalu tudi v Evropi in Sloveniji. Ali vemo oziroma se zavedamo na primer, da v Sloveniji, še posebej v mestih, kot sta Ljubljana in Celje, dihamo enega izmed najslabših zrakov v Evropi in tudi širše? In ne, to ni zaradi geografskih dejavnikov. Potem pa se norčujemo iz ukrepov za prepoved drv. Ne verjamemo dejstvom. Ob besedah, kot so podnebje, segrevanje in okoljski ukrepi, nas popade različno: ali zehanje ali pa jeza, ker da to ne drži.
Pa na žalost drži.
KOMENTARJI (62)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.