Po 95 odstotkih preštetih glasov je desni tabor osvojil 175 poslanskih sedežev, levi pod vodstvom trenutke premierke Magdalene Andersson pa 174. Pristojne oblasti so razglasitev končnih rezultatov napovedale za sredo. Izidi so namreč zelo tesni, prešteti pa še morajo zadnje glasovnice iz tujine in s predčasnega glasovanja.
Socialni demokrati so kot posamična stranka sicer osvojili največ glasov (več kot 30 odstotkov), na drugo mesto pa so se uvrstili skrajno desni Švedski demokrati. Prejeli so 20,7 odstotka glasov in s tem dosegli najboljši rezultat doslej. Na tretjem mestu je desnosredinska Zmerna stranka dosedanjega vodje opozicije Ulfa Kristerssona.
Dan po volitvah so Švedski demokrati že začeli pogovore z drugimi desnimi strankami o oblikovanju naslednje švedske vlade. Po poročanju švedskih medijev se je vodja stranke Jimmie Akesson danes že srečal s Kristerssonom. Švedski demokrati bi sicer želeli, da bi mesto predsednika vlade zasedel njihov šef stranke, a bolj verjetno je, da bo, če bo prišlo do dogovora, novi švedski premier Kristersson. Vprašanje pa je, za kakšno ceno in kakšen bo vpliv Švedskih demokratov na politiko morebitne nove švedske vlade.
"Zdaj vemo. Če bo prišlo do zamenjave oblasti, bomo imeli pri tem osrednjo vlogo," je dejal Akesson na volilni večer. Anderssonova je medtem poudarila, da končni izid še ni znan, svoje podpornike pa pozvala, naj bodo potrpežljivi in dovolijo demokraciji, da gre svojo pot.
Kdo so Švedski demokrati?
Stranka Švedski demokrati ima svoje korenine v švedskem neonacističnem gibanju iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, v današnjem času pa se trudi otresti obtožb o ekstremizmu. V parlament so prvič vstopili leta 2010 s 5,7 odstotki podpore, njihova priljubljenost pa je od takrat le še naraščala, na tokratnih volitvah pa so prehiteli Zmerno stranko, doslej vodilno stranko na desnem polu.
Visoki funkcionarji stranke so med kampanjo Švede opozarjali o nevarnostih "islamizacije" v švedski družbi in odkrito okrivili muslimanske priseljence za številne družbene in gospodarske težave Švedske, vključno s porastom kriminala, zlasti v delih države z večjim številom priseljenskega prebivalstva.
"Švedski demokrati so trenutno daleč največja stranka na svetu z neonacističnimi koreninami," je za Guardian dejal Tobias Hübinette, predavatelj medkulturnih študij na univerzi Karlstad. "Tudi če stranka uradno obsoja lastne korenine, je njeno ozadje še vedno prisotno. Vidijo se namreč kot edina politična sila, ki lahko reši avtohtono belo švedsko prebivalstvo."
Anderssonova je med volilno kampanjo opozorila na vzpon skrajne desnice, pri čemer je poudarila, da te stranke podpirajo kandidate z "rasističnimi pogledi in ozadjem".
Številni nasilni incidenti tolp in neuspeh švedske vlade in policije, da bi jih preprečili, so Švedskim demokratom pomagali utrditi podporo svojemu osrednjemu sporočilu, in sicer, da je za nasilje krivo priseljevanje. Število smrtnih žrtev strelskih napadov se je povečalo; v prvih šestih mesecih letošnjega leta so zabeležili 34 žrtev strelskih napadov, kar je bistveno več kot v enakem obdobju lani. Vodje strank tako na levici kot desnici so porast kriminala povezovale z množičnim priseljevanjem, ki je povzročilo visoko stopnjo segregacije.
V nekaj desetletij je Švedska postala ena najbolj multikulturnih družb v Evropi, saj je več kot tretjina prebivalstva rojena v tujini oziroma ima starše, rojene v tujini.
KOMENTARJI (200)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.