Adam Kalinin je bil že, odkar se je začela vojna v Ukrajini, glasen nasprotnik te krvave morije. Tako je med drugim preživel dva tedna v priporu, ker je na stanovanjsko stavbo obesil plakat s sporočilom: "Ne vojni!"
Ko je Rusija septembra 2022 začela mobilizirati civiliste za odhod v Ukrajino, ni želel tvegati, da bi ga poslali na fronto, kjer bi moral ubijati Ukrajince. A hkrati ni želel zapustiti Rusije. Tu so ga zadrževali prijatelji, 'denarnica' in nepripravljenost zapustiti življenje, kot ga pozna. "Težko mi je bilo stopiti iz cone udobja. Tudi življenje v gozdu sicer ni najbolj udobno, a psihološko mi je bilo pretežko kar oditi in zapustiti domovino," pripoveduje za BBC.
Tako se je poslovil od žene in se odpravil v gozd, kjer v šotoru zdaj živi že skoraj štiri mesece. Za dostop do interneta uporablja anteno, ki jo je pritrdil na visoko drevo. Elektriko pa proizvaja s pomočjo solarnih panelov. Kot opisuje, je v tem času preživel temperature tudi do –11 stopinj Celzija. Zaloge hrane in vode pa mu redno prinaša njegova žena. Življenje brez povezav z zunanjim svetom je namreč, kot je prepričan, najboljša možnost, da se izogne vpoklicu na bojišče. Če mu oblasti poziva ne vročijo osebno, ga namreč ne morejo prisiliti, da odide v vojno, pojasnjuje.
Kot piše BBC, Kalinin do neke mere živi življenje kot prej. Še vedno namreč dela osem ur dnevno, čeprav ima v zimskih mesecih zaradi omejene dnevne svetlobe težave z zagotavljanjem solarne energije, zato manjkajoče ure nadoknadi kar med vikendi. Sicer je ljubitelj narave in ker je doslej številne počitnice preživel na taborjenih, je, ko je padla odločitev, da se preseli v divjino, imel že večino potrebne opreme.
Kot izpostavlja, njegova žena igra ogromno in ključno vlogo pri njegovem preživetju. Poleg tega, da mu na vsake tri tedne prinaša nove zaloge življenjskih potrebščin in dobrin, ga motivira dejstvo, da se vidita v živo. Zaloge, ki mu jih prinese skrbna žena, nato pospravi na varno mesto, ki ga obišče vsakih nekaj dni. Kot našteva, ima v svoji improvizirani divji shrambi ovsene kosmiče, ajdo, čaj, kavo, sladkor ... Kot pravi, bi si želel še več svežega sadja in zelenjave, a se ne pritožuje prav veliko.
Njegov novi dom je tako postal velik šotor. Ko je prišel v gozd, si je sprva pripravil dva tabora, ki sta oddaljena pet minut. Eden ima internetno povezavo, kjer lahko opravlja delo na daljavo, drugi pa je bolj zaščiten, kjer je lahko bolj mirno spal. Ko je prišla zima, pa se je odločil, da oba združi, da lahko živi in dela pod isto streho.
Kalinin sicer pravi, da svojega prejšnjega življenja ne pogreša prav dosti. Sebe namreč opisuje kot introverten, ki ga ne moti biti sam, čeprav pogreša ženo in bi jo rad videl pogosteje, pove novinarjem BBC. Vendar poudarja, da je njegov trenutni položaj še vedno boljši od prisiljenega odhoda na fronto ali v zapor: "Tako zelo sem se spremenil, da so stvari, ki sem jih morda pogrešal, le še bled spomin," pravi. "Stvari, ki so se prej zdele pomembne, se zdaj zdijo povsem nepomembne. Zavedam se, da so ljudje v veliko slabšem položaju kot mi."