V Kijevu zavijajo sirene, v parkih se urijo prostovoljci: 'Bolje je biti pripravljen'

Marina Nastevič je 36-letna Kijevčanka, v ukrajinski prestolnici živi že od rojstva. "Naše mesto je razdeljeno na dva dela, deli ga reka Dneper. Jaz živim na levem bregu, v predelu, ki je precej oddaljen od samega centra mesta," pove. Dela kot novinarka in urednica pri Rbc.ua, gre za enega večjih ukrajinskih novičarskih portalov. 

Marina pravi, da se je življenje v zadnjih letih precej spremenilo. "Pred letom 2014 sem nekajkrat celo potovala v Rusijo na koncert ali kakšen podoben dogodek," se spominja. "Zdaj je seveda vse drugače," doda.

Rusija je na mejo z Ukrajino poslala že več kot 100.000 vojakov, tam kopiči tudi vojaško opremo. Ruska armada v tem prostoru že izvaja vaje s pravo municijo, na jugu Ukrajine skoraj vsak dan pride do incidentov. Pred kratkim so Rusi izvedli tudi obsežen kibernetični napad na svojo zahodno sosedo. Prav tako v zadnjih dneh prihajajo novice o umiku diplomatskega osebja in njihovih družin na več straneh. Rusko vodstvo invazijo sicer še vedno vztrajno zanika, kar pa Ukrajinci vidijo le kot razlog za dodatno zaskrbljenost – vse, kar je Kremelj v preteklosti običajno zanikal, je bilo namreč res. 

V rusko-ukrajinske odnose so ta hip uprte oči svetovnih medijev, ki pišejo o tem, da takšnih napetosti v Evropi ni bilo že vse od vrhunca hladne vojne pred šestdesetimi leti. "Mi smo teh pritiskov nekako vajeni že od leta 2014, tako da se v tem pogledu za nas ni veliko spremenilo. Je pa res, da v zadnjih dneh ogromno poslušamo o tem scenariju – da lahko pride do vojne – v medijih je polno nasvetov in različnih napotkov, kaj storiti v primeru, da pride do napada," pove Marina.

Za kakšne napotke točno gre? "Na primer, kaj storiti, če slišimo sireno, kako preverimo, kje je najbližje zavetišče, kje se lahko skrijemo v primeru napada in kaj je treba nujno vzeti s seboj," navede 36-letnica. Nekateri njeni znanci so že spakirali nujne stvari, kot so osebni dokumenti, zdravila, nekaj oblačil, higienskih pripomočkov in denar. Po nasvetih, ki so jih dobili, je vsako od teh stvari treba zapakirati v prozorne plastične vrečke. "Resnično upam, da teh napotkov ne bomo nikoli potrebovali, vendar je bolje, da smo pripravljeni," ob tem pove Marina. 

Po njenih besedah so nekateri prebivalci, med njimi tudi njena družina in prijatelji, prestrašeni bolj, drugi manj. "Osebno sicer ne verjamem, da bo Rusija napadla Kijev, seveda pa nisem ravnodušna, ko slišim, da nekatere države evakuirajo svoje veleposlanike. Prav tako nekatere letalske družbe odpovedujejo lete, kar mi pove, da neki resni varnostni pomisleki očitno obstajajo," pravi in doda, da se kljub vsemu trudi živeti čim bolj običajno. "Moje življenje se za zdaj drastično ni spremenilo. Še najbolj vse skupaj občutijo nekateri moji prijatelji, ki delajo v turizmu in zaradi odpovedi letov iz tujine v zadnjem času vse težje poslujejo."   

Ko jo vprašam o tem, kako o dogajanju poročajo domači mediji, katerih del je kot novinarka tudi sama, odgovori, da bi na ljudi radi vendarle delovali čim bolj pomirjujoče. "Navkljub praktičnim informacijam, ki sem jih omenila prej, torej o tem, kaj storiti v primeru napada, lahko na televiziji pogosto slišimo tudi to, da ni razlogov za paniko," pove.

Ukrajinci sicer že mesece pripravljajo teritorialno obrambo prostovoljcev. Ti se po vaseh in celo v mestnih parkih usposabljajo za morebitno obrambo Kijeva. Marina osebno ne pozna nikogar, ki bi se jim pridružil, je pa o tem že brala v medijih. Nedavno je britanski BBC objavil pogovor z eno od članic te obrambe, 50-letno zdravnico Marto Yuzkiv. "Seveda sem zaskrbljena. Sem miroljubna ženska, nočem, da bi se začela vojna. Toda če se bo, bi rada bila pripravljena," je v prispevku dejala Yuzkivjeva.

Da gre za popolnoma običajne ljudi, prostovoljce, ki si želijo naučiti rokovanja z orožjem izključno zato, da bi branili svoje ljudi in svoje imetje, če bi bilo to potrebno, pravi Marina.

In kaj si naša sogovornica želi za svojo prihodnost in prihodnost svoje države? "Mir," odgovori brez pomisleka in doda: "Želimo samo mirno živeti in sami izbrati svojo prihodnost ter zavezništva – ne da bi nam Rusija govorila, kaj moramo storiti. Nočemo postati še ena Belorusija ali Kazahstan in smo se pripravljeni boriti za svojo svobodo in neodvisnost, kot smo se že stoletja pred tem."  

Ukrajinka je izpostavila še, da si želijo tudi večje podpore s strani drugih držav. "Upam, da zdaj ves svet vidi in razume, da je Rusija agresor in da se ne bo ustavila, dokler ne bo uspela. Nismo začeli te vojne, vendar bomo vztrajali pri svojem – ker Ukrajina ni Rusija in nikoli ne bo," odločno zaključi Marina Nastevič.