26. dan ruske invazije na Ukrajino iz Kijeva poročajo o bombardiranju stanovanjskih stavb in nakupovalnega središča v okrožju Podil na zahodu prestolnice, pri čemer so izbruhnili požari. Reševalci se prebijajo skozi ruševine in iščejo morebitne preživele.
Ukrajinsko generalno tožilstvo je sporočilo, da je v nakupovalnem središču umrlo najmanj osem ljudi.
Dopisnica Sky Newsa Alex Crawford, ki se javlja iz prizorišča, je sporočila, da so jutranji prizori razkrili grozo, ki je nastala v napadu – ruševine in številna stanovanja z razbitimi okni. "Bombe so zadele velik nakupovalni center, pisarne in telovadnico. Pred nakupovalnim centrom ležijo trupla. Ljudje se počasi vračajo na ulice, odpirajo se nekatere trgovine in restavracije. Domačini so povsem prestrašeni," je povedala.
Oblasti v Kijevu so po napadu uvedle policijsko uro, ki bo veljala od 20. do 7. ure po lokalnem času, je na Telegramu sporočil župan mesta Vitalij Kličko. "Vse prosim, da ostanejo doma ali v zakloniščih, ko zaslišijo sireno," je pozval.
Ukrajina zavrnila ultimat glede predaje v Mariupolu: 'To ne pride v poštev!'
Razmere so še vedno kritične tudi v pristaniškem mestu Mariupol, ki ga ruske sile oblegajo že več tednov. Rusija je v nedeljo zahtevala, da ukrajinski vojaki v Mariupolu odložijo orožje – v zameno je ponudila varen prehod za tiste, ki so ujeti v mestu. Za umik bodo med 8. in 10. uro po srednjeevropskem času oblikovani posebni koridorji, je sporočil generalmajor ruske vojske Mihajl Misincev. Na kontrolnih točkah naj bi prebivalce čakali "udobni avtobusi", ki jih bodo prepeljali na različne cilje, tudi v Rusijo, kjer jih čakajo topli obroki in zdravniška pomoč. Od Kijeva so zahtevali, da jim do 3. ure zjutraj po srednjeevropskem času pisno odgovori na te zahteve.
V Rusiji naj bi bilo po navedbah ruske strani že skoraj 60.000 rešenih prebivalcev Mariupola, ki zdaj javno govorijo o množičnih zločinih, storjenih s strani oblasti tega mesta. "Enote oboroženih sil Ukrajine, bataljone teritorialne obrambe, tuje borce pozivamo, da ustavijo sovražnosti, odložijo orožje in po humanitarnih koridorjih, dogovorjenih z ukrajinsko stranjo, vstopijo na ozemlja, ki so pod nadzorom Kijeva," je še dejal Mizincev.
Rusko obrambno ministrstvo je na Telegramu nagovorilo predstavnike lokalnih v Mariupolu z besedami, da so oni tisti, ki imajo pravico sprejeti zgodovinsko odločitev. "Ali ste s svojimi ljudmi ali ste z zločinci," je zapisalo ministrstvo in dodalo, da jih, če bodo sprejeli napačno odločitev, zaradi grozljivih zločinov in provokacij ter grozljivega odnosa do lastnih državljanov čaka vojaško sodišče.
A ponoči je prišel pričakovan odgovor Kijeva, ki ga je medijem predstavila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk. Ruski ultimat je zavrnila. "Kakršna koli predaja ali polaganje orožja ne pride v poštev. O tem smo že obvestili rusko stran," je dejala. Obenem je rusko stran obtožila namerne manipulacije in ponovila, da so v Mariupolu, kjer v katastrofalnih razmerah in ob nenehnem obstreljevanju ostaja ujetih okoli 300.000 ljudi, priča dejanskemu zajetju talcev. V video sporočilu na Telegramu je Rusom še očitala, da se vedejo kot teroristi, ko zvečer obljubljajo odprtje humanitarnih koridorjev, nato pa jih zjutraj obstreljujejo.
Že več dni poročamo, da prebivalcem v Mariupolu zmanjkuje vode in hrane, ni elektrike in ogrevanja, na ulicah ležijo trupla. Ukrajinski poslanec Dmitro Gurin, čigar starši so ujeti v mestu, je za BBC razmere opisal kot srednjeveške. "Ljudje so brez hrane in, kar je še huje, brez vode, tanki obstreljujejo bloke, tako da ne morejo ven. Sedijo v kleteh in čakajo, da bodo umrli," je dejal. Prizadevanja za rešitev ljudi otežujejo srditi ulični boji, je sporočil župan Vadim Bojčenko. Pojasnil je, da mesto nenehno obstreljujejo s tanki in topništvom.
Mestne oblasti ruskim silam tudi očitajo, da so proti njihovi volji v Rusijo evakuirale več tisoč civilistov, predvsem otrok in žensk, poroča britanski BBC, ki opozarja, da teh navedb še ni uspel preveriti. Eden od uradnikov, Pjotr Andriuschenko, je za New York Times povedal, da je bilo okoli 4.500 civilistov preseljenih v Taganrog, pristaniško mesto na jugozahodu Rusije. Kot trdi, so bili ti ljudje preseljeni brez potnih listov.
Civilisti v Odesi prvič tarče ruskega napada
Oblasti v mestu Odesa ob Črnem morju so Rusijo obtožile, da je zgodaj zjutraj izvedla napad na stanovanjske objekte na obrobju mesta, prvi takšen napad na to pristaniško mesto. Kot so sporočili, žrtev ni bilo, je pa izbruhnil velik požar.
"To so stanovanjske stavbe, v katerih živijo miroljubni ljudje," je dejal vidno pretresen župan Genadij Trukanov.
Po navedbah ukrajinskega časnika Kyiv Independent naj bi Rusi milijonsko Odeso obstreljevali z vojaških ladij v Črnem morju. Še pred tem je nemška tiskovna agencija dpa poročala, da iz Odese poročajo o povečani aktivnosti ruskih brezpilotnih letalnikov. Nekatere od njih naj bi ukrajinski vojski uspelo sestreliti, a teh navedb ni bilo mogoče neodvisno potrditi.
Rusija sicer, kot je znano, ves čas zanika, da bi napadala civiliste.
V regiji Sumi iz kemične tovarne uhajal amonijak
Regionalni poveljnik vojske Dmitro Šivicki je prek Telegrama sporočil, da je okoli 4.30 po lokalnem času iz kemične tovarne Sumikhimprom začel uhajati amonijak. Tiste, ki živijo v radiju petih kilometrov od tovarne, je pozval, naj zapustijo območje, saj je plin nevaren. Naročil jim je tudi, naj dihajo skozi povoje iz gaze, namočene v citronsko kislino. Razloga za uhajanje plina ni navedel. Kot so sporočili kasneje, je bilo to posledica ruskega obstreljevanja, poroča britanski BBC.
Omenjena tovarna leži na obrobju Sumija, ki ima približno 263.000 prebivalcev. Ruske čete so ga v zadnjih tednih redno obstreljevale.
Danes zjutraj so pristojni sporočili, da so uhajanje amonijaka že omejili.
Ukrajinska vojska je medtem v svojem dnevnem poročilu sporočila, da so v nedeljo uničili sedem ruskih tarč, med drugim letalo in drone. Opazili so še, da ruske sile vse manj uporabljajo letala, so pa povečali uporabo brezpilotnih letalnikov, poroča agencija dpa, ki opozarja, da teh navedb niso uspeli preveriti.
Številni skušajo še vedno ubežati spopadom. V nedeljo je po humanitarnih koridorjih iz več ukrajinskih mest zbežalo 7295 ljudi, od tega jih je skoraj 4000 zbežalo iz Mariupola v Zaporožje, je v nedeljo zvečer sporočila Vereščukova. Od dogovorjenih sedmih koridorjev so štirje varni in v uporabi, je dodala.
Mirovna pogajanja v Izraelu?
Vzporedno se nadaljujejo tudi diplomatski napori za končanje vojne. Pogajanja med ukrajinsko in rusko delegacijo preko video povezave se bodo tako nadaljevala tudi danes.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljo znova izrazil pripravljenost na srečanje z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom. Po svojem nagovoru v izraelskem parlamentu je svojemu ljudstvu sporočil, da si Izrael prizadeva posredovati med Ukrajino in Rusijo in bi lahko bil naslednja lokacija za prihodnja mirovna pogajanja. "Izraelski premier skuša najti način za pogovore. Hvaležni smo za prizadevanja, tako da se bomo prej ali slej začeli pogovarjati z Rusijo, morda v Jeruzalemu. To je pravi kraj za iskanje miru, če je le mogoče," je še dodal.
Moskva svari pred embargom na uvoz ruske nafte
Zunanji in obrambni ministri EU danes v Bruslju razpravljajo o vojni v Ukrajini. V ospredju so vprašanja, kako še pomagati Ukrajini, kako zagotoviti učinkovito izvajanje sprejetih sankcij proti Rusiji in katere sankcije unija še lahko sprejme. Odločitev o novih sankcijah, o petem svežnju, se ne pričakuje.
Zelenski je Evropsko unijo pozval k prekinitvi trgovanja z Rusijo. "Prosim, ne sponzorirajte vojaškega orožja te države, Rusije. Ne dajajte evrov okupatorjem. Zaprite jim vsa pristanišča. Ne izvažajte jim blaga. Odpovejte se energentom. Pritisnite na Rusijo, da bo zapustila Ukrajino," je dejal v videonagovoru.
Za popolno prekinitev trgovanja z Rusijo zaradi njene agresije na Ukrajino so se v zadnjih dneh zavzeli tudi predstavniki več članic unije, med njimi Poljske in baltskih držav. Nekatere druge članice, med njimi Nemčija, ki je energetsko zelo odvisna od Rusije, pa temu za zdaj nasprotujejo.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitri Peskov je danes dejal, da bi bil naftni embargo odločitev, ki bi prizadela vse. "Tak embargo bi imel resne posledice za svetovni energetski trg, imel bi tudi zelo hude negativne posledice za Evropo," je dejal.