"Odločil sem se za vojaško operacijo," je v nočnem televizijskem nagovoru dejal ruski predsednik Vladimir Putin. Napovedal je maščevanje vsakomur, ki se bo uprl. Ukrajince je pozval, naj se ne upirajo in naj odložijo orožje. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je za celo državo razglasil vojno stanje. Sporočil je, da Rusija napada "vojaško infrastrukturo" in obmejno stražo.
Kmalu po sprožitvi vojaške operacije so iz več mest po Ukrajini poročali o eksplozijah, med drugim iz prestolnice Kijev, pristaniškega mesta Mariupol na vzhodu, Odese na jugu in Harkova. Predstavnik administracije ukrajinskega predsednika Oleksij Arestovič je sporočil, da je v prvih urah ruske invazije na Ukrajino umrlo več 40 ukrajinskih vojakov in okoli deset civilistov.
Nato so se spopadi stopnjevali in zaostrovali tako v okolici prestolnice Kijev kot tudi drugod po državi. Ruska vojska je prodrla do dveh večjih mest, Harkova in Černigova, na jugu pa do Dnepra in se tako vse bolj približuje ukrajinski prestolnici. V luči vse bolj napetih razmer se iz Kijeva vijejo kolone bežečih ljudi. V državi je zavladal kaos, vrste se vijejo tudi na črpalkah in pred bankomati.
Ukrajinske sile trdijo, da je Rusija z več smeri z letali, topništvom in manevrirnimi izstrelki napadla civilno in vojaško infrastrukturo, zdravstveni minister Viktor Ljaško je povedal, da ciljajo tudi bolnišnice. Tamkajšnje oblasti pravijo, da so od začetka ruske invazije v jutranjih urah do popoldneva našteli 203 napade.
Vodja ukrajinske humanitarne organizacije Proliska Jevgenij Kaplin je dejal, da se napadi in spopadi odvijajo vzdolž celotne frontne črte, ki ločuje ukrajinske sile od enklav v rokah proruskih separatistov. "Ofenziva poteka vzdolž celotne demarkacijske črte v regijah Lugansk in Doneck," je dejal. "Povsod potekajo spopadi, informacij o žrtvah pa še ne moremo dobiti, saj je to območje povsem odrezano od vseh komunikacij," je dodal.
Ljaško je pozneje potrdil, da je umrlo 57 Ukrajincev – ta številka vključuje vojaške in civilne žrtve, 169 ljudi pa je ranjenih.
"Ruske oborožene sile so doslej nevtralizirale 74 kopenskih objektov ukrajinske vojaške infrastrukture. Med njimi je tudi 11 letališč zračnih sil," pa je za medije dejal tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva, generalmajor Igor Konašenkov. Po njegovih besedah in navedbah ruske tiskovne agencije Tass so sestrelili tudi vsaj en ukrajinski vojaški helikopter in štiri brezpilotna letala, ob tem pa uničili še tri poveljniške točke, bazo ukrajinske mornarice in 18 radarskih postaj za raketne sisteme S-300 in Buk-M1.
Letališče v bližini Kijeva spet v ukrajinskih rokah
Ruske in ukrajinske sile so se borile tudi za nadzor nad vojaškim letališčem Hostomel na severnem obrobju Kijeva, je povedal visoki ukrajinski častnik, medtem ko se je nad območje zgrnilo več deset bojnih helikopterjev. Civilist Aleksander Kovtonenko, ki živi v bližini letališča, je za agencijo AFP povedal, da sta dve letali ob začetku napada izstrelili rakete na ukrajinske kopenske enote. "Nato se je začelo streljanje, ki je trajalo tri ure. Kmalu so priletela še tri letala in prav tako začela s streljanjem," je še dejal.
Zelenski je pozneje sporočil, da so ruske enote prevzele nadzor nad letališčem, vendar je prisegel, da jih bodo obkolili in zatrli. In res, v večernih urah so sporočili, da je letališče spet "popolnoma pod nadzorom ukrajinske vojske".
'Rusija je uničila ukrajinsko zračno obrambo'
Neimenovani visoki predstavnik zahodne obveščevalne službe v Bruslju je sicer dejal, da je Rusija praktično uničila ukrajinsko zračno obrambo in kopiči svoje sile okoli Kijeva. "Ukrajinci nimajo več ustrezne zračne obrambe, da bi se lahko zoperstavili ruskim napadom. Njihova obramba je onesposobljena, nimajo več letalskih sil," je dejal. "Dejansko imajo zdaj Rusi popolno zračno premoč nad Ukrajino."
Po njegovi oceni bo veliko odvisno od nadaljnjega ukrajinskega odpora, vendar bodo ruske sile verjetno v prihodnjih urah močno pritiskale okoli Kijeva. Obveščevalni podatki po njegovih besedah nakazujejo, da se bodo Rusi poskušali znebiti Zelenskega ter likvidirati druge politične nasprotnike.
V Kijevu razglasili policijsko uro
Ker so ruske sile že na pragu prestolnice Kijev, so se morali prebivalci po navodilih oblasti zateči v zaklonišča. Župan Vitalij Kličko je napovedal tudi uvedbo policijske ure z namenom zagotavljanja večje varnosti prebivalcev. "Policijska ura bo trajala od 22. ure do 7. ure zjutraj," je povedal. Dodal je, da javni prevoz v tem času ne bo deloval, vendar bodo postaje podzemne železnice ves čas odprte, da bodo v primeru morebitnih bombnih napadov lahko služile kot zatočišče.
Padla tudi jedrska elektrarna v Černobilu: 'To je napoved vojne celi Evropi'
Razmere so napete tudi na jugu države, predvsem v bližini polotoka Krim in na severozahodu države v okolici mesta Harkov, boji pa potekajo tudi v bližini odlagališča jedrskih odpadkov pri elektrarni Černobil, je sporočil uslužbenec ukrajinskega notranjega ministrstva Anton Geraščenko. "Okupatorske enote so na območje černobilske elektrarne vstopile iz Belorusije. Pripadniki nacionalne garde, ki varujejo odlagališče, se vztrajno upirajo," je zapisal na družbenem omrežju Telegram. Zelenski, ki je napade na Černobil označil za "napoved vojne celi Evropi", je sporočil, da se boji, da se bo ponovilo leto 1986.
Nekaj ur pozneje je Ukrajina potrdila, da so ruske sile prevzele nadzor nad jedrsko elektrarno. "Po hudem boju smo izgubili nadzor nad območjem Černobila. Stanje nekdanje jedrske elektrarne in skladišča jedrskih odpadkov ni znano. Nemogoče je reči, da je jedrska elektrarna po popolnoma nesmiselnem napadu Rusov varna," je povedal Mihajlo Podoliak, svetovalec vodje predsednikovega urada. Dodal je, da gre za eno najbolj resnih groženj, s katero se danes sooča Evropa.
Kljub temu, da o žrtvah ali uničenju od tam niso poročali, je Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) sporočila, da z zaskrbljenostjo spremlja razmere v Ukrajini. Pozvala je k "maksimalni zadržanosti", ki bo zaščitila jedrska območja v Ukrajini. Po besedah generalnega direktorja Mariana Grossija je bistvenega pomena, da černobilsko izključitveno območje, kjer je radioaktivna kontaminacija z jedrskimi odpadki največja in je dostop javnosti in prebivanje omejeno, ni "na noben način prizadeto ali moteno".
Kot je znano, je bil Černobil, ki leži severno od Kijeva blizu beloruske meje, leta 1986, ko je eksplodiral eden od njegovih štirih reaktorjev, prizorišče najhujše jedrske eksplozije v zgodovini. Poškodovani reaktor je zdaj zavarovan z jeklenim sarkofagom, več kot 4000 kvadratnih kilometrov veliko območje okoli objekta pa je zapuščeno.
Putin: Rusija ni imela druge izbire
Putin je na srečanju z ruskimi poslovneži v Moskvi, ki ga je prenašala televizija, dejal, da Rusija ni imela druge izbire, kot da napade Ukrajino in si tako zagotovi varnost. "Zaradi tega, kar se je dogajalo, nismo imeli druge izbire. Ustvarjena varnostna tveganja so bila takšna, da se ni bilo mogoče drugače odzvati," je dejal in okrivil nepopustljivost Kijeva in Zahoda do ruskih varnostnih zahtev. "Lahko bi nas izpostavili takšnim tveganjem, da ne bi vedeli, kako bo država preživela."
Zagotovil je še, da želi Rusija ostati del svetovnega gospodarskega sistema in da mu ne namerava škoditi ter ga spodkopati. Izrazil je željo, da Rusija ne bi bila izključena iz mednarodne gospodarske skupnosti. "Menim, da bi naši partnerji morali to razumeti in si ne zadati naloge, da nas izrinejo iz tega sistema," je dejal. Zatrdil je, da je Rusija pripravljena na nove sankcije proti svojemu gospodarstvu, poslovneže pa pozval k solidarnosti z rusko vlado.
Moskva trdi, da želi z vojaškim posredovanjem le oslabiti ukrajinsko vojsko in da ni ciljala na mesta ali civiliste. Kremelj ob tem ni odgovoril na vprašanje, kako daleč v Ukrajino nameravajo napredovati.
Biden: Njegove ambicije so veliko večje
Ameriški predsednik Joe Biden je povedal, kako so vedeli, da se Putin pripravlja na napad. "Na ukrajinsko mejo je namestil 175.000 vojakov, vojaško opremo, priskrbel je zaloge krvi in zgradil terenske bolnišnice. To je ves čas govorilo o njegovih namenih." Dejal je še, da verjame, da ima Putin veliko večje ambicije, ki presegajo meje Ukrajine. "Ponovno želi vzpostaviti nekdanjo Sovjetsko zvezo. Za to gre".
Sporočil je tudi, da je uvedel nove sankcije proti ruskim bankam in pripadnikom ruske elite ter prepoved izvoza visoke tehnologije v Rusijo.
.