V Jeruzalemu so se vneli spopadi med Palestinci in policijo

V spopadih v Jeruzalemu je bilo ranjenih najmanj 163 Palestincev in šest izraelskih policistov, so sporočili palestinski zdravniki in izraelska policija. Največ ranjenih je bilo v mošeji Al-Aqsa, kjer je izraelska policija med metanjem kamenja in steklenic izstreljevala gumijaste naboje in omamne granate, poroča BBC.

Napetosti naraščajo zaradi morebitne izselitve Palestincev z zemlje, ki so jo zahtevali judovski naseljenci. Rdeči polmesec je zato na terenu odprl tudi bolnišnico, v kateri zdravijo ranjence. Sporočili so, da so potem, ko so jih zadeli z gumijastimi kovinskimi kroglami, v bolnišnico odpeljali 88 poškodovanih Palestincev. Tudi tamkajšnja policija je dejala, da je nekaj policistov potrebovalo zdravniško pomoč.

Spopadi so se začeli potem, ko se je tam zbralo več tisoč oseb, da bi opazovali zadnji petek muslimanskega svetega meseca ramazan. Izraelska policija pravi, da je silo uporabila z namenom, da med tisoči vernikov, ki so povzročali nered, znova vzpostavi red. Palestinski predsednik Mahmoud Abbas je medtem dejal, da bi moral Izrael odgovarjati za "nevarne dogodke in grešne napade".

Mošejski kompleks Al-Aqsa v starem mestu Jeruzalema je eno najbolj cenjenih islamskih krajev, prav tako je najsvetejše območje v judovstvu, ki je znano kot Tempeljna gora. Območje je zato pogosto žarišče nasilja, kot je bilo sinočnje.

Uradnik mošeje je prek njenih zvočnikov pozval k mirnosti. "Policija mora nemudoma prenehati streljati omamne granate na vernike, mladina pa se mora umiriti in biti tiho," je dejal.

Tudi mednarodna skupnost je včeraj pozvala k deeskalaciji, saj se je zaradi grožnje izselitve palestinskih družin v okrožju Shaikh Jarrah v vzhodnem Jeruzalemu pojavila jeza. Tiskovna predstavnica ameriškega zunanjega ministrstva je dejala, da je Washington "globoko zaskrbljen zaradi povečanih napetosti".

Posebni koordinator Združenih narodov za bližnjevzhodni mirovni proces Tor Vennesland je vse strani pozval, naj "v interesu miru in stabilnosti spoštujejo status quo svetih krajev v starem mestu Jeruzalema." Pri Združenih narodih so dejali še, da bi moral Izrael preklicati vse deložacije in uporabiti "maksimalno zadržanost pri uporabi sile" proti protestnikom.  Liga arabskih držav ali Arabska liga pa je mednarodno skupnost pozvala, naj posreduje in prepreči morebitne prisilne izselitve.

Izraelsko vrhovno sodišče bo imelo v ponedeljek zaslišanje o tej dolgotrajni pravni zadevi. Izrael je Vzhodni Jeruzalem okupiral od vojne na Bližnjem vzhodu leta 1967. Mesto opredeljujejo za glavno mesto, čeprav velika večina mednarodne skupnosti tega ne priznava. Palestinci trdijo, da je Vzhodni Jeruzalem prihodnja prestolnica neodvisne države.

Napetost je bila v islamskem svetem mesecu - ramazanu velika. Pred zadnjim nasiljem v kompleksu Al-Aqsa so Palestinci že protestirali zaradi barikad, ki jih je Izrael postavil pred starim mestom Jeruzalema. Ponoči je prišlo do nemirov zaradi morebitnih palestinskih deložacij v bližnjem Jarrahu.

V petek sta bila po streljanju na izraelsko vojaško bazo ustreljena dva Palestinca. V začetku tedna je palestinski strelec ubil izraelskega študenta, palestinski najstnik pa je bil ubit v spopadu z izraelskimi silami, ki so ga iskale.