Oblast pod pritiskom: protesti zaradi sestreljenega letala ne pojenjajo

V iranski prestolnici Teheran se je tudi v nedeljo zbrala množica protestnikov zaradi sestrelitve ukrajinskega letala. Po poročanju iranske tiskovne agencije Ilna se je na osrednjem trgu Asadi zbralo okoli 3000 ljudi, ki so protestirali, ker je iranski režim skušal prikriti informacije o sestrelitvi letala. Protestniki naj bi zahtevali odstop vseh odgovornih vojaških in tudi policijskih poveljnikov.

Več svetovnih medijev pa je poročalo, da naj bi iranska policija protestnike tudi pretepala in nanje celo streljala. Policisti so po poročanju BBC streljanje zanikali. Je pa na posnetkih, ki so v nedeljo zaokrožili po spletu, poleg streljanja videti tudi ranjeno žensko. Če so posnetki avtentični, še ni znano.

Iranska vlada je danes medtem zanikala, da bi prikrivala odgovornost za sestrelitev letala. "V teh žalostnih dneh so bile številne kritike uperjene proti uradnikom in oblastem /.../ nekateri uradniki so bili celo obtoženi, da so lagali in prikrivali, vendar iskreno rečeno, to ne drži," je zatrdil predstavnik za odnose z javnostmi Ali Rabjej.

Trudeau: Ne bomo mirovali, dokler ne dobimo odgovorov

Kanadski premier Justin Trudeau je medtem v čustvenem govoru v Edmontonu državljanom sporočil, da Kanada "ne bo mirovala, dokler ne dobi vseh odgovorov", piše The Guardian. Dodal je, da bodo za žrtve letalske nesreče iskali "pravico in odgovornost".

Na letalu je bilo od 176 potnikov 57 Kanadčanov, večinoma iranskega porekla. Gre za eno izmed tragedij z največ žrtvami v zadnjih 40 letih v Kanadi.

"Morda se počutite neznosno osamljene, ampak niste sami. Celotna država stoji za vami, nocoj, jutri in v vseh prihodnjih letih," je Trudeau povedal množici približno 1700 ljudi v Edmontonu, od koder je prihajalo 13 žrtev nesreče. "Ta tragedija se ne bi smela nikoli zgoditi. Želim vam zagotoviti vso podporo v teh težkih časih. Za vas bomo poiskali pravico in podporo," je dodal kanadski premier.

Esper zavrnil Trumpove izjave, da je Iran načrtoval napade na ameriške ambasade

Obrambni minister ZDA Mark Esper je zanikal, da bi imele ZDA podatke o tem, da naj bi Iran pred likvidacijo poveljnika elitnih enot iranske revolucionarne garde generala Kasema Solejmanija načrtoval napade na štiri ameriške ambasade, kar je v petek za televizijo Fox zatrdil ameriški predsednik Donald Trump, še poroča britanski časnik.

Esper bi se lahko s tem znašel v nemilosti predsednika. Na vprašanje, ali je bila kakšna resna in otipljiva grožnja, je Esper na televiziji CBS odvrnil: "V zvezi s štirimi ambasadami nisem zaznal nobene."

Demonstracije v Teheranu so se sicer začele že v soboto, na dan, ko je iranski predsednik Hasan Rohani po nekaj dneh zanikanja le priznal, da je ukrajinsko letalo s 176 ljudmi na krovu pomotoma sestrelila iranska protiletalska obramba.

Šlo naj bi za človeško napako, potem ko se je letalo približalo občutljivemu vojaškemu območju. Vse pa se je dogajalo le nekaj ur po tistem, ko je Iran v sredo sprožil raketni napad na vojaški oporišči v Iraku, v katerih so nameščeni tudi ameriški vojaki.

Trump iranske oblasti posvaril pred pokolom protestnikov

To je bilo iransko maščevanje za ameriško likvidacijo pommebnega iranskega generala Solejmanija v Iraku. Po njegovem uboju se je na ulice iranskih mest zgrnila množica ljudi, ki so objokovali njegovo smrt in zahtevali maščevanje. V soboto pa so protestniki na protirežimskih demonstracijah med drugim trgali tudi njegove fotografije.

Sobotne demonstracije je spremljal tudi ameriški predsednik Trump, ki je v tvitu iranske oblasti posvaril pred novim pokolom protestnikov. Pri tem naj bi imel v mislih novembrsko nasilno zatrtje protestov, v katerem je bilo po podatkih Amnesty International ubitih več kot 300 ljudi.

Predstavnik za odnose z javnostmi iranske vlade je danes Trumpov zapis na Twitterju označil za krokodilje solze, predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Abas Musavi pa je tvit, ki ga je Trump objavil v angleščini in v perzijščini, označil za žaljivega.

V drugih delih Teherana so se sicer nadaljevali tudi pohodi v spomin ubitemu generalu Solejmaniju in protesti proti ZDA in Združenemu kraljestvu. Največji je bil pred britansko ambasado.

EASA odsvetuje polete nad Iranom

Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) odsvetuje polete nad Iranom, je danes sporočila Evropska komisija. 

Ta teden bodo znova ocenili razmere v Iranu, je pojasnil predstavnik komisije. EASA je sicer že v petek odsvetovala polete nad Iranom pod višino 7620 metrov. Kmalu po sestrelitvi ukrajinskega letala je več tujih letalskih družb, med njimi nemška Lufthansa, prenehalo leteti v Teheran. Izogibajo se tudi iranskemu in iraškemu zračnemu prostoru.

Trump naj bi likvidacijo Solejmanija odobril že pred sedmimi meseci

Ameriški predsednik je likvidacijo Solejmanija odobril že pred sedmimi meseci, pa poročajo ameriški mediji. 

Trump je minuli teden na zborovanju s podporniki v Ohiu presenetil z izjavo, da je Solejmani pripravljal napade na štiri ameriška veleposlaništva, zaradi česar je izdal ukaz za njegovo likvidacijo.

Solejmanija je na bagdadskem letališču 3. januarja ubila ameriška raketa. To je sprožilo iranski napad na dve ameriški in zavezniški oporišči v Iraku, v katerem ni bilo žrtev. Iran je v pričakovanju ameriškega odziva pomotoma sestrelil ukrajinsko potniško letalo, ki je proti Kijevu vzletelo s teheranskega letališča, pri tem pa je umrlo vseh 176 ljudi na krovu. Sestrelitev je v Iranu sprožila demonstracije proti režimu.

Trumpova vlada se je na zaostrovanje razmer po Solejmanijevi likvidaciji odzvala s trditvami, da so generala ubili, ker so želeli preprečiti takojšen napad na ameriške cilje. Za kakšen napad in na katere cilje naj bi šlo, niso pojasnili, Trump pa je nato omenil štiri veleposlaništva. To je presenetilo tudi njegovo vlado in Esper je v nedeljo priznal, da o tem ne ve nič.

Zgodba o preprečitvi takojšnjega napada je padla v vodo s poročili ameriških medijev, ki navajajo številne vire v Trumpovi vladi, da je predsednik dal zeleno luč za uboj Solejmanija, če bodo njegove dejavnosti povzročile smrt Američana. Zelena luč je bila dana pod pogojem, da mu vojska prinese v potrditev dokončen načrt, ko bo pripravljen.

Solejmanijeva likvidacija je bila na ožjem seznamu možnih odgovorov ZDA na raketni napad proiranskih milic na oporišče v Iraku, v katerem je pred dvema tednoma umrl Američan. ZDA so se odzvale z napadi na položaje proiranske milice Kataib Hezbolah, ki je nato organizirala protestno zavzetje ameriškega veleposlaništva v Bagdadu, Trump pa je zatem ukazal uboj Solejmanija.

Likvidacijo Solejmanija je goreče zagovarjal nekdanji svetovalec za nacionalno varnost ZDA John Bolton, ko je Iran junija lani sestrelil ameriško brezpilotno letalo. Trump se je takrat odločil, da ne bo odgovora, ker ni bilo ameriških žrtev. Po zavzetju veleposlaništva pa mu je Esper dal na mizo vrsto možnih odgovorov, med katerimi je bil tudi napad na Solejmanija. Trump je odločitev sprejel tudi zato, ker je predvidevala nič ali malo nedolžnih žrtev.

"Predsednik ni dejal, da je videl dokaze o načrtovanju napadov na štiri veleposlaništva. Dejal je, da je imel predsednik občutek, da bodo Iranci verjetno napadli veleposlaništva in tudi sam sem imel tak občutek, ker je veleposlaništvo najbolj izrazit prikaz ameriške navzočnosti v državi," je na televiziji CBS še povedal Esper.