V Iranu lani usmrtili več kot 900 ljudi, velik porast tudi usmrčenih žensk

"Zelo zaskrbljujoče je, da se število ljudi, ki jim je bila v Iranu izrečena smrtna kazen, iz leta v leto povečuje," je povedal visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk in opozoril, da naj bi lani v Iranu usmrtili najmanj 901 človeka. "Skrajni čas je, da Iran zaustavi to vse bolj naraščajoče število usmrtitev," je še dodal.

Ponovil je, da je smrtna kazen nezdružljiva s temeljno pravico do življenja in povzroča nesprejemljivo tveganje usmrtitve nedolžnih ljudi. Prav tako je Teheran pozval, naj ustavi vse nadaljnje usmrtitve in uvede moratorij na izvrševanje smrtnih kazni.

Iranska organizacija za človekove pravice (IHRNGO) je medtem v ponedeljek sporočila, da je bilo leta 2024 usmrčenih tudi najmanj 31 žensk, s čimer so usmrtitve žensk dosegle najvišjo raven v zadnjih 17 letih.

Poročilo ob tem navaja, da je okoli 70 odstotkov žensk obtoženih umora svojega partnerja, kar je sicer pogosto posledica nasilja moškega nad žensko ali pa povezano z otroškimi nevestami. Vendar pa iransko sodstvo, ki sledi šeriatskemu pravu, zakonskega nasilja, zlorabe ali posilstva ne priznava kot olajševalno okoliščino. Poleg tega zakon v Iranu dopušča, da lahko družina žrtve zahteva tudi usmrtitev storilca, poroča Jurist News.

K nesorazmernemu vplivu smrtne kazni na ženske je prispeval tudi iranski zakon proti drogam. Čeprav je reforma iz leta 2017 na začetku zmanjšala število usmrtitev, povezanih z drogami, pa so te v zadnjih devetih letih dosegle rekordno raven. IHRNGO ob tem poudarja, da številne ženske zločina sploh niso želele storiti, saj so bile vanj bodisi prisiljene ali pa se svoje vpletenosti niso zavedale.

Nepreglednost iranskega sodnega sistema ob tem povečuje neenakosti med spoloma. Uradni podatki razkrivajo, da je le 26 odstotkov usmrtitev žensk javno razkritih, a ta stopnja se je od leta 2021 znižala na povprečno 12 odstotkov, poroča portal. Neznanka ostaja tudi število zapornic, ki čakajo na smrt. Med njimi sta kurdska aktivista Varisheh Moradi in Pakhshan Azizi, ki bi ju lahko usmrtili v naslednjih šestih mesecih.

Po navedbah urada ZN za človekove pravice (OHCHR) je bila večina usmrtitev lani izvršenih zaradi kaznivih dejanj, povezanih z drogami, usmrčeni pa so bili tudi disidenti in protestniki.

Po podatkih mednarodnih organizacij za človekove pravice, vključno z Amnesty International, je Iran za Kitajsko na drugem mestu po številu usmrtitev. Sodni postopki ob tem pogosto ne izpolnjujejo kriterijev poštenega sojenja, aktivisti pa opozarjajo, da Iran smrtno kazen uporablja tudi kot orodje za vzbujanje strahu v družbi.