V francoskih šolah prepovedali vstop več učenkam, ki so nosile abajo

Pouk se še dobro ni začel, a je bil več učenkam prepovedan vstop v šolo, ker so nosile tradicionalno muslimansko obleko. Dekletom so sicer ponudili možnost, da obleko slečejo in se preoblečejo v nekaj drugega, vendar se je vsaj 67 deklet raje vrnilo domov, kot da bi sleklo abajo, je potrdil minister za izobraževanje Gabriel Attal za CNN. Če bi dekleta še naprej nosila obleko v šoli, bo po besedah ministra, sledil "nov dialog".

Dekletom, ki so odšla, so izročili pismo, v katerem je pisalo, da "sekularizem ni omejitev, ampak svoboda", poroča Deutsche Welle.

V francoske šole je sicer prišlo okoli 298 učenk, ki so nosile abajo, vendar jih je večina oblačilo odstranila. Združenje, ki zastopa muslimane, Akcija za pravice muslimanov (ADM), je pozvalo Državni svet, najvišje francosko sodišče za pritožbe zoper državne organe, naj izda sodno odredbo zoper prepovedi abaje in o prepovedi qamisa, enakovredne moške obleke.

Vrhovno sodišče v Parizu je sicer odločilo, da prepoved ne pomeni resnega in očitno nezakonitega posega v temeljne svoboščine, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Pojasnili so, da je vedno pogostejše nošenje abaj v šolah izhajalo iz verskih prepričanj, zakon pa učencem v javnih šolah prepoveduje nošenje simbolov ali oblačil, ki izražajo pripadnost določeni religiji.

Pravna podlaga prepovedi je zakon, sprejet leta 2004, ki prepoveduje nošenje "vidnih verskih simbolov v šolah". Prepoved po mnenju odvetnika skupine ne temelji na prav nobenem pravnem aktu. Prepoved je bila, kot je dejal za CNN, uvedena povsem samovoljno in krši temeljne pravice človeka. 

Sicer pa se zdaj pojavlja vprašanje, ali je abaja dejansko oblika verske obleke in ali ima res jasno versko pripadnost. Niso namreč tarča prepovedi le muslimani in njihova oblačila, temveč tudi učenci drugih veroizpovedi. Nedavno je denimo bil v šolo prepovedan vstop dijaku, ki je nosil tradicionalno japonsko oblačilo kimono.

"Pravijo, da je abaja verska obleka, vendar to sploh ni res, je tradicionalna obleka, obleka, ki jo nosijo vsa muslimanska dekleta," je dejala 15-letna učenka, ki ni želela sleči abaje in se je raje vrnila domov. Tudi drugi učenci, ki niso muslimanske veroizpovedi, so se strinjali in poudarili, da abaja ne predstavlja ničesar spornega, temveč je lahko tudi vsakdanje oblačilo.

Več učiteljev in učencev zaradi prepovedi stavka

Učitelji na eni izmed šol na obrobju Pariza so se odločili, da je prepoved islamofobna, in se pridružili stavki, poroča Al Jazeera. Enako misleči so tudi učitelji na liceju Lycee de Stains, ki so dodali, da se s to prepovedjo odvrača pozornost od napadov na javni izobraževalni sistem, pri čemer so opozorili na pomanjkanje pedagoškega osebja in proračunske reze.

"Želimo se distancirati od islamofobične politike vlade," je dejala protestna skupina na srednji šoli Maurice Utrillo v kraju Stains. "Učenci morajo biti dobrodošli na naši šoli in ni nam treba nadzorovati oblačil. Nočemo stigmatizirati dijake, ki nosijo abajo ali kaj drugega." Stavki so se pridružili tudi starši tako otrok, ki so nosili abajo, kot drugih. 

Francoski predsednik Emmanuel Macron pa sicer stoji na drugem bregu kot pedagogi. Prepoved zagovarja in trdi, da z njo nihče ni stigmatiziran. Kot poroča Al Jazeera, je Macron dodal, da bodo francoske oblasti brezkompromisne pri uveljavljanju prepovedi glede oblačil. 

Razkazovanje verskih simbolov je v Franciji že dolgo težavna tema

Verski simboli v državnih šolah so v državi strogo prepovedani že od 19. stoletja, ko so z zakoni iz javnega izobraževanja odstranili vse tradicionalne katoliške vplive. Učencem je prepovedano nositi muslimanske naglavne rute, leta 2010 pa so sprejeli še zakon, ki prepoveduje nošenje pokrival čez cel obraz oziroma nikab, kar je razjezilo mnoge pripadnike muslimanske skupnosti.