V Franciji aretirali sedem nekdanjih pripadnikov italijanskih Rdečih brigad

Iz urada francoskega predsednika Emmanuela Macrona so sporočili, da je predsednik odobril aretacijo desetih nekdanjih pripadnikov skrajno leve italijanske teroristične skupine Rdeče brigade. Po poročanju tujih medijev je policija sedem oseb že aretirala, tri pa še vedno iščejo, saj v času prijetja niso bili doma. Poudarili so, da deseterico, katerih imen niso navedli, v Italiji iščejo zaradi "najresnejših zločinov". Italijanski nalogi za prijetje so bili namreč izdani zaradi terorističnih dejanj, piše v izjavi.

Sporočilo francoskim tožilcem o desetih zahtevah italijanske vlade sledi "pomembnemu dvostranskemu delu" za pripravo na aretacije, zaradi česar so se preiskovalci osredotočili na težja kazniva dejanja, je sporočilo francosko predsedstvo. Italija je sprva identificirala 200 posameznikov.

Urad je pojasnil, da Macron s tem ni odstopil od doktrine, ki jo je leta 1985 sprejel tedanji predsednik Francois Mitterrand. V skladu z njo skrajnežem nudijo zatočišče, če so se odrekli nasilju in če jih v Italiji ne iščejo zaradi umora ali drugih krvnih deliktov. "Francija, ki je prav tako prizadeta zaradi terorizma, razume absolutno potrebo po zagotovitvi pravice za žrtve," je Elizejska palača še zapisala v izjavi za javnost.

Med aretiranimi je tudi Marina Petrella, ki je bila v Italiji zaradi umora obsojena na dosmrtni zapor. Po navedbah italijanske policije pa je med aretiranimi tudi Giorgio Pietrostefani, soustanovitelj skupine Lotta Continua, ki je bil obsojen na 22 let zapora zaradi vloge v umoru milanskega policijskega komisarja Luigija Calabresija. Odvetnica Petrelle in še štirih drugih aretiranih Irene Terrel je Francijo obtožila izdaje, napovedala pa je tudi pritožbo na aretacije in izročitev Italiji.

Petrella je bila sicer leta 2007 že aretirana v Franciji, toda vlada takratnega predsednika Nicolasa Sarkozyja je leta 2008 dejala, da je zaradi njenega zdravstvenega stanja ne bo izročena Italiji. Nekdanja francoska prva dama Carla Bruni Sarkozy, rojena v Italiji, je takrat obiskala Petrello v bolnišnici, zaradi česar so nekateri verjeli, da je imela vlogo pri francoski odločitvi.

Med aretiranimi naj bi bila tudi Roberta Cappelli in Sergio Tornaghi, ki so ju obsodili na dosmrtni zapor zaradi vpletenosti v umore in ugrabitve v sedemdesetih in osemdesetih letih.

V Rimu so medtem pozdravili aretacije nekdanjih pripadnikov Rdečih brigad. Italijanski premier Mario Draghi je izrazil zadovoljstvo, da je Francija sprožila sodne postopke, ki jih je zahtevala Italija glede nekdanjih članov teroristične skupine. Po njegovih besedah so aretirani "odgovorni za zelo hude teroristične zločine, ki so pustili rano, ki je še vedno odprta". Francoski notranji minister Gerald Darmanin je medtem na francoskem radiu dejal, da je na sodišču, kjer bodo določili.

Rdeče brigade so v 70. in 80. letih minulega stoletja v Italiji izvedle več terorističnih napadov. Krivijo jih za smrt več sto ljudi. Leta 1978 so ugrabili in ubili tudi vodjo krščanskih demokratov in nekdanjega italijanskega premierja Alda Mora.

Italijanske oblasti sicer skupno zahtevajo izročitev 200 nekdanjih pripadnikov Rdečih brigad, ki so se zatekli v Francijo. Zaradi tega v odnosih med državama že več desetletij vladajo napetosti. Leta 2019, ko je položaj italijanskega notranjega ministra zasedal vodja skrajno desne Lige Matteo Salvini, so se odnosi zaradi nesoglasij pri tem in tudi drugih vprašanjih močno zaostrili.

Francija je leta 1985 ustanovila politiko, imenovano "doktrina Mitterranda", iz imena socialističnega predsednika Francoisa Mitterranda. Ta je določala, da italijanski skrajno levi aktivisti, ki so pobegnili v Francijo, ne bodo izročeni Italiji, razen če obstajajo dokazi, da so storili "krvne zločine".

Po navedbah italijanske policije naj bi zastaralni rok za evropski nalog za prijetje, ki je dovoljeval aretacijo pripadnikov Rdečih brigad, potekel nekje med decembrom letos in letom 2023.

Francija namerava zaostriti zakonodajo proti terorizmu

Francoska vlada pa je napovedala tudi zaostritev zakonodaje za boj proti terorizmu. Grožnja islamističnega terorizma je zelo visoka, je sporočil francoski premier Jean Castex po seji vlade, ki jo je vodil predsednik države Macron.

Vse pogosteje se dogaja, da napade izvajajo posamezniki, ki obveščevalnim službam in organom pregona dotlej niso bili znani. "Spričo hude grožnje se mora država in pravosodje opremiti z okrepljenimi sredstvi," je dejal Castex. Kot zelo problematično je izpostavil predvsem radikalizacijo preko družbenih omrežij.

Francosko notranje in pravosodno ministrstvo sta sicer osnutek nove protiteroristične zakonodaje pripravljali že dlje časa. Med novimi predlogi je predvsem večje spremljanje dogajanja na internetu, pa tudi večji nadzor nad tistimi ki so ali so bili zaprti zaradi terorističnih ali s tem povezanih dejanj.

Francoski notranji minister Darmanin je dejal, da gre predvsem za to, da držijo korak z novimi tehnologijami, ki jih uporabljajo teroristi. Uporaba navadnih telefonov ali sporočil sms je vse redkejša, je opozoril.

Francija se že leta bori s terorizmom. Po navedbah Darmanina so od leta 2017 preprečili 36 terorističnih napadov. Niso pa vedno uspešni. Državo je prejšnji petek pretresel nov teroristični napad, ko je domnevni islamski skrajnež na policijski postaji v Rambouilletu pri Parizu do smrti v vrat zabodel tam zaposleno.