Po Evropi drugače kot do zdaj zaznamovali 75. obletnico konca druge svetovne vojne

Druga svetovna vojna se je po šestih letih uradno končala 9. maja 1945 minuto čez polnoč. Pred tem je Nemčija 7. maja podpisala brezpogojno kapitulacijo, dan pozneje je sledil še podpis ob prisotnosti predstavnikov Rdeče armade. Na isti dan so se v prestolnicah po Evropi ogromne množice podale na ulice.

Predsednik Pahor je obletnico obeležil s francosko veleposlanico Florence Ferrari, ruskim veleposlanikom Timurjem Rafailovičem Ejvazovom, ameriško veleposlanico Lyndo Blanchard in britansko veleposlanico Sophie Honey.

Najprej je v predsedniški palači potekala razmeram prilagojena slovesnost, nato pa so se Pahor in veleposlaniki žrtvam druge svetovne vojne poklonili s polaganjem vencev k Spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu.

Slovesnosti drugačne od običajnih

Francoski predsednik Emmanuel Macron je najprej v Parizu položil venec pred spomenik generala Charlesa de Gaulla, nato pa se je napotil še do Slavoloka zmage, kjer je ob grobnico neznanega vojaka prav tako položil venec. Simbolično je tudi znova prižgal večni plamen, vojaški zbor pa je zapel francosko himno marsejezo. Zaradi zdravstvene krize je slovesnost na vrhu Elizejskih poljan tokrat potekala brez gledalcev. So pa bili prisotni visoki predstavniki vojske, Macronova predhodnika Francois Hollande in Nicolas Sarkozy, premier Edouard Philippe, obrambna ministrica Florence Parly in pariška županja Anne Hidalgo. Udeleženci niso nosili zaščitnih mask, so pa vzdrževali varnostno razdaljo.

V Nemčiji je bila na čelu slovesnosti pri spomeniku vojni Neue Wache kanclerka Angela Merkel, ki je - ob ustrezni varnosti razdalji - položila vence skupaj s predsednikom Frank-Walterjem Steinmeierjem. Ta je ob tej priložnosti tudi nagovoril Nemce, ki po njegovih besedah danes lahko rečejo, da je dan osvoboditve tudi dan hvaležnosti. Medtem ko so med vojno "ves svet spremenili v svoje sovražnike", 75 let pozneje niso več sami. "To je veselo sporočilo današnjega dne. Živimo v močni in uveljavljeni demokraciji v 30. letu združene Nemčije ter v srcu mirne in združene Evrope," je dejal.

V Veliki Britaniji je premier Boris Johnson potegnil vzporednice s pandemijo novega koronavirusa. "Na to obletnico smo udeleženi v novem boju proti koronavirusu, ki terja enako mero narodnega truda, kakršnega ste izkazali pred 75 leti," je zapisal v pismu vojnim veteranom. Posebna ekipa britanskih kraljevih letalskih sil je uprizorila prelet nad Londonom in pri tem za sabo pustila sled rdečega, belega in modrega dima. Žrtev vojne so se v državi spomnili tudi z dvominutno tišini sredi dneva, kasneje pa je pričakovati še nagovor kraljice Elizabete II. Britanske televizije bodo njen vnaprej posnet govor predvajale ob 21. uri po lokalnem času, natančno 75 let po radijskem nagovoru njenega očeta, kralja Jurija VI.

Podobne slovesnosti 9. maja, znanega kot dan zmage, potekajo tudi v več nekdanjih sovjetskih republikah, vključno z Rusijo, Ukrajino in Belorusijo. V Moskvi naj bi v soboto potekala velika vojaška parada s številnimi visokimi gosti, a so ruske oblasti dogodek zaradi pandemije preložile. Namesto tega je predviden prelet vojaških letal nad Rdečim trgom, predsednik Vladimir Putin pa naj bi položil rože pred grobnico neznanemu vojaku. Ruse naj bi tudi nagovoril prek televizijskih zaslonov. Govoril naj ne bi le o vojni, temveč tudi o naslednjih korakih v boju z novim koronavirusom, ki je državo hudo prizadel.