V Črnomorsku pričakujejo izplutje prve ladje z žitom po podpisu dogovora z Rusijo

Prva ladja z žitom naj bi izplula še danes, vendar pa trenutno po poročanju britanskega BBC še ni jasno, kam bo odplula najprej. Podsekretar za humanitarne zadeve ZN Martin Griffiths je sicer dejal, da je na prednostnem seznamu Somalija, kjer v kar osmih regijah grozi lakota. Prekinitev izvoza žita je namreč povzročila hudo pomanjkanje hrane v več afriških državah.

Natovarjanje žita na ladjo si je danes ogledal tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ob tem je poudaril, da je za Ukrajino pomembno, da zagotovi svetovno prehransko varnost. "Medtem ko nekdo, ki blokira Črno morje, jemlje življenja v drugih državah, mi omogočamo, da preživijo," je poudaril.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba pa je dejal, da bo Kijev storil vse, kar je v njegovi moči, da bo koridor za izvoz žita deloval. "Za organizacijo in izvedbo tega prvega prehoda po humanitarnem koridorju so izračunane vse podrobnosti, vse je preverjeno enkrat, dvakrat in trikrat," besede Kulebe navaja BBC.

Dogovor o ponovni vzpostavitvi izvoza po pomorski blokadi ukrajinskih črnomorskih pristanišč je bil pod pokroviteljstvom ZN podpisan pred tednom dni.

V skladu s sporazumom, ki sta ga podpisali Rusija in Ukrajina, morski koridor, konvoj in pregled tovora organizira skupni koordinacijski center (JCC) v Turčiji, končne priprave za izvedbo dogovora pa po poročanju BBC še niso bile opravljene.

Ruske pomorske sile nadzorujejo večino Črnega morja, zato v tamkajšnjih ukrajinskih pristaniščih že skoraj šest mesecev ostaja približno 20 milijonov ton žita. Izvoz dodatno ogrožajo pomorske mine v največjem ukrajinskem pristanišču Odesa, ki jih je namestila ukrajinska vojska, da bi preprečila izkrcanja v pristanišču.

Od žita iz Rusije in Ukrajine najbolj odvisne afriške države

Porast cen žita in olja, ki ga je povzročila ruska invazija na Ukrajino, je afriško celino močno prizadel, saj so številne afriške države močno odvisne od uvoza iz Rusije in Ukrajine. Afrika se že tako sooča s prehransko krizo, predvsem v Afriškem rogu, kjer vlada najhujša suša v zadnjih 40 letih. Poleg tega še vedno okreva po pandemiji covida-19, sooča se tudi s številnimi konflikti.

Samo v Somaliji, Etiopiji in Keniji je več kot 14 milijonov ljudi že na robu lakote, navaja nevladna organizacija International Rescue Commitee (IRC). To število bi lahko do septembra naraslo na 20 milijonov, če se bo suša na območju nadaljevala, če bodo cene hrane še naraščale in če svetovni voditelji ne bodo okrepili pomoči ljudem na območju, opozarjajo v IRC.

Zahod in Rusija odgovornost za prehransko krizo v svetu, ki se najbolj odraža prav v Afriki, pripisujeta eden drugemu. Moskva trdi, da je to posledica zahodnih sankcij, Zahod pa poudarja, da prehransko krizo s svojo agresijo na Ukrajino povzroča Rusija. Da bi afriške države prepričali v to, se v zadnjem času obiski visokih političnih predstavnikov obeh strani v regiji kar vrstijo.