V BiH vse več lačnih zaradi revščine

"Vsak dan, ki ga izgubimo s tem, da ne delamo ničesar, je dan, v katerem v BiH vse več ljudi umre od lakote, izčrpanosti in bolezni zaradi revščine," je za bosanski časnik Dnevni avaz opozoril ekonomski strokovnjak Draško Aćimović. Meni, da 800.000 ljudi, ki jih navaja poročilo Svetovne banke, ni več samo na meji, ampak da so to mejo prestopili. "Vidite, da so ljudje lačni in da osnovne potrošniške košarice ne moreta več pokriti niti dve povprečni plači," je dodal Aćimović. Potrošniška košarica Zveze samostojnih sindikatov BiH za februar 2022 je znašala 2389 konvertibilnih mark (1224 evrov), medtem ko je povprečna plača v BiH v istem mesecu znašala 1059 konvertibilnih mark (542 evrov).

Aćimović je opozoril, da bi lahko imeli zaradi neukrepanja oblasti do konca leta dvakrat višjo inflacijo od zdajšnje. Letna inflacija v BiH je po podatkih državnega zavoda za statistiko aprila znašala že 14,1 odstotka, marca pa 10,2 odstotka. Najbolj, za 5,5 odstotka, se je od marca do aprila podražila hrana. Ekonomski strokovnjaki v BiH že dlje časa opozarjajo, da bi vlada morala sprejeti ukrepe za zajezitev inflacije ter pomagati kmetom in najrevnejšim, med drugim z ukrepi, kot so subvencioniranje energentov, začasna odprava trošarin za goriva in znižanje stopnje DDV na živila. "Ob koncu lanskega in v začetku tega leta je stroka pozivala oblast, naj sprejme ukrepe za ublažitev rasti cen, ki takrat ni bila niti blizu zdajšnji. Vedeli smo, v katero smer to gre, ter prosili in apelirali, naj sprejmejo konkretne ukrepe," je za informativni spletni portal televizije Al Jazeera Balkans pred dnevi dejal makroekonomski analitik Faruk Hadžić.

Država denar ima, a ga vidi kot sredstvo za uresničitev političnih in volilnih ciljev, se strinjajo ekonomski strokovnjaki v BiH. "Govorimo o stotinah milijonih sredstev več v primerjavi s tem, kar so načrtovali lani," je pojasnil Hadžić. "Znano je, da je bilo v BiH v prvih štirih mesecih tega leta plačanih skoraj 500 milijonov konvertibilnih mark (250 milijonov evrov) več prihodkov na osnovi neposrednih davkov kot lani. Ta znesek pa zanje – tako za ljudi v vladi kot za vladne entitete – predstavlja dodaten denar, ki ga lahko izkoristijo tudi za naložbe v infrastrukturne projekte podjetij blizu oblasti," pa je za Al Jazeera Balkans dejal ekonomski analitik iz Banjaluke Zoran Pavlović.

"Dvig cen hrane ima uničujoče posledice za najrevnejše in najranljivejše," je pred dnevi dejal predsednik Svetovne banke David Malpass. Z vse višjimi cenami hrane se že soočajo tudi v drugih državah, med drugim v Veliki Britaniji, kjer se obupani starši zatekajo v restavracije s hitro hrano. Tam lahko namreč svoje otroke za nekaj funtov nahranijo in umijejo ter jim omogočijo brezplačen dostop do interneta. Tudi revni Italijani si vse težje privoščijo svežo hrano lokalnega izvora. Pojedo namreč vse več konzervirane hrane, ki je ugodnejša, a žal tudi manj zdrava.