Množične protivojne demonstracije, v Rusiji in Belorusiji nove aretacije protestnikov

Na stotine ljudi je stopilo na ulice Pariza in Nice, kjer so z visoko dvignjenimi ukrajinskimi in nekaterimi drugimi vzhdnoevropskimi zastavami izražali svoje nasprotovanje ruski invaziji na Ukrajino. Med njimi se je znašlo tudi nekaj Rusov, poroča AP News. 

To je bil drugi dan protestov proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, ki so se odvijali širom Francije, vendar pa so bili tudi ti le eni med nizom shodov, ki so se ob koncu tedna odvili po Evropi.

Več sto ljudi je medtem stopilo tudi na beloruske ulice. Ti so se odvili kljub dejstvu, da se je avtoritarna beloruska vlada postavila na stran Moskve. Protivojni shodi so zajeli najmanj 12 beloruskih mest, zagovorniki človekovih pravic pa poročajo, da je bilo aretiranih več kot 170 ljudi. V glavnem mestu Minsku so demonstranti po različnih delih mesta marširali z ukrajinskimi zastavami, pred stavbo ukrajinskega veleposlaništva pa je zrasel velik kup rož.

Protesti so se znova odvili tudi v državi napadalki. Od Moskve do Sibirije so Rusi protestirali proti ruski invaziji na Ukrajino. Demonstranti so marširali po mestnih središčih in vzklikali "Ne vojne". Tamkajšnji protesti so se začeli že v četrtek ter se tako nadaljujejo že štiri dni zapored, kljub temu, da je policija vsak dan hitro ukrepala, da bi pridržala na stotine ljudi.

Po podatkih skupine za pravice OVD-Info, ki spremlja politične aretacije, je policija do popoldneva zaradi protivojnih demonstracij v 32 mestih aretirala najmanj 356 Rusov.

Policija je udeležbo na shodu proti ruski invaziji na Ukrajino ocenila na vsaj šestmestno številko, medtem ko organizatorji protesta menijo, da se je zbralo pol milijona ljudi. 

Demonstranti so zapolnili veliko območje med Brandenburškimi vrati in Stolpom zmage.

Nemčija je v soboto sporočila, da bo v Ukrajino dobavila tisoč kosov protitankovskega orožja in 500 raket zemlja-zrak tipa stinger. Danes pa je kancler Olaf Scholz napovedal znatno zvišanje obrambnega proračuna države.

Protesti se medtem odvijajo tudi po številnih drugih državah, kot so Nizozemska, Litva, Ciper, Velika Britanija, Grčija, Turčija, Izrael in še mnogih drugih.

Približno 2500 ukrajinskih Judov je od začetka ruske invazije po poročanju AP zaprosilo za preselitev v Izrael in pridobitev državljanstva. Judovska agencija za Izrael, ki obravnava prošnje za priseljevanje, je sporočila, da je prejela več kot 5000 poizvedb o priseljevanju v Izrael. Približno polovica jih je zaprosila za takojšnjo priselitev, je sporočila agencija.

V Ukrajini živi okoli 43.000 judovska skupnost, približno 200.000 Ukrajincev je v skladu z izraelskim zakonom o vračanju, ki razširja pravico do državljanstva vsem, ki imajo enega judovskega starega starša, upravičenih do preselitve. Kot je ob tem sporočilo tamkajšnje ministrstvo, se pripravljajo na sprejem okoli 10.000 novih priseljencev iz Ukrajine, ki naj bi prišli v prihajajočih tednih.