V Berlinu več desetletij otroke dajali v rejo pedofilom

"Naša življenja so uničena," pravi danes 40-letni Marco, ena od žrtev zloglasnega eksperimenta "Kentlerjev projekt" (Kentler Project). Pri devetih letih so ga poslali v dom pedofila, ki ga je nato več let spolno zlorabljal. V okviru omenjenega projekta so namreč brezdomne otroke v zahodnem Berlinu kar tri desetletja namensko in rutinsko dali v oskrbo pedofilom. Projekt je v 70. letih prejšnjega stoletja zasnoval profesor psihologije in seksolog Helmut Kentler, ki je bil prepričan, da so ti moški lahko še posebej ljubeči rejniški starši.

Kot piše Frankfurter Allgemeine Zeitung, so oblasti projekt odobravale. Za njih je bil namreč ta problem vsaj na videz rešen, saj otroci niso bili več na cesti in niso pristali v sirotišnicah, hkrati pa so po njihovem prepričanju rešili še eno težavo, saj pedofili niso iskali novih žrtev, ker so oblasti dopuščale, da so doma zlorabljali rejniške otroke. 

Projekt potekal z 'žegnom' berlinskih oblasti

Ti tako imenovani rejniški domovi so delovali vse do leta 2003. Zasnovani so bili na Kentlerjevem konceptu skupnega življenja otroka in pedofila, odobrili pa so jih uradniki berlinskega senata in okrožni urad za otroke in mladino. Kentlerju je namreč uspelo prepričati uradnike, da s tem, ko pedofilom zaupajo skrb za otroke, omogočajo njihovo integracijo v družbo. Profesor psihologije je verjel, da je spolni stik med odraslimi in otroki neškodljiv.

Pred nekaj leti sta kot prvi o dogajanju spregovorili dve žrtvi, posledično pa so na Univerzi v Hildesheimu takrat začeli raziskovati ta grozljivi projekt. Zakopali so se v dokumente in opravili številne pogovore z vpletenimi. Njihova raziskava je pokazala, da so berlinske oblasti to prakso odobravale skoraj 30 let, pedofilski rejniki pa so od občine celo prejemali redno plačilo za rejništvo. 

Urad za mladino je leta ignoriral znake in opozorila, uslužbenci pa so pedofile, ki so skrbeli za otroke, celo zagovarjali. Nekatere žrtve so pošiljale tudi pisma in pritožbe, v katerih so prijavili zlorabe in otroško pornografijo, a jim uradniki na njihove prijave nikoli niso odgovorili.

Med pedofilskimi rejniki ugledni akademiki

Odkrili so tudi, da je cela mreža posameznikov znotraj izobraževalnih institucij in uradnikov odobravala, podpirala in celo zagovarjala pedofilijo. Raziskovalci so ugotovili, da so bili številni rejniki ugledni akademiki. Med drugim pomembni člani Inštituta Max Planck, berlinske svobodne univerze (Freie Universität Berlin) in zloglasne šole Odenwaldschule v kraju Hesse, ki je bila pred leti v središču pedofilskega škandala. Odkrili so namreč, da je najmanj osem učiteljev v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja spolno zlorabilo več kot 130 šolarjev. Šola je leta 2015 bankrotirala in zaprla svoja vrata. 

Kentler, ki je umrl leta 2008, je bil v rednem stiku z otroki in njihovimi rejniškimi očeti. Za svojo odgovornost pri zlorabi otrok ni nikoli odgovarjal. Ko so namreč njegove žrtve končno javno spregovorile o grozotah, ki so jih doživljale, je primer zastaral. Za zlorabo otrok tako doslej ni odgovarjal še nihče, prav tako pa žrtve niso prejele nobene odškodnine za povzročeno škodo.  

Koliko pedofilov in njihovih žrtev je bilo vključenih v projekt, za zdaj še ni znano. Znano pa je, da je eden od pedofilov Fritz H. v obdobju 12 let "skrbel" za najmanj deset otrok, med drugim za otroka s posebnimi potrebami, ki je umrl med bivanjem pri njem. Tri njegove žrtve so pozneje pričale o zlorabah. 

Berlinska senatorka za otroke in mladino Sandra Scheeres je ugotovitve raziskave označila za pretresljive in grozljive. Prvo poročilo o Kentlerjevem eksperimentu je sicer že leta 2016 objavila Univerza v Göttingenu. Raziskovalci so takrat zapisali, da so v berlinskem senatu zaznali pomanjkanje zanimanja za resnico. Zdaj pa so se berlinske oblasti zavezale, da bodo primer preiskale. Dejstvo je namreč, da Kentler, ki je delal tudi kot policijski psiholog v berlinskem senatu, ne bi mogel izpeljati svojega projekta, če ne bi imel podpore mestnih oblasti ter izobraževalnih in znanstvenih institucij.