"Naša naloga zdaj je, da oblikujemo stabilno vlado," je na televiziji ARD izjavil Kai Wegner in dodal, da si želi pogovorov tako z SPD sedanje berlinske županje Franziske Giffey kot z Zelenimi, ki so del vladne koalicije že zadnjih sedem let. Dodal je še, da pri tem ne smejo izgubljati časa, saj Berlin čim prej potrebuje delujočo vlado.
CDU je na današnjih volitvah prejela kar 28 odstotkov glasov in tako postala najmočnejša stranka v deželnem parlamentu. Večino v njem bi lahko oblikovali tako skupaj z SPD kot tudi skupaj z Zelenimi. A obenem tudi sedanja rdeče-zeleno-rdeča koalicija SPD, Zelenih in Levice skupaj ohranja večino.
Uvodni pogovori, t. i. sondiranje, v Nemčiji praviloma sledijo volitvam in so namenjeni temu, da stranke ugotovijo, ali sploh ima smisel začeti dejanska koalicijska pogajanja.
Volilna udeležba je bila nizka
Volilna udeležba je bila sicer nizka, nekje med 63,5 in 65 odstotki. Na prvotnih volitvah leta 2021 je bila več kot 75-odstotna, a številke je težko primerjati, saj so takrat skupaj z deželnimi in lokalnimi volitvami potekale še volitve zveznega bundestaga, ki praviloma na volišča privabijo več ljudi.
SPD je sicer danes z okoli 18-odstotno podporo zabeležila svoj najslabši rezultat v Berlinu po drugi svetovni vojni ter prvič po več kot dveh desetletjih zaostala za CDU, ki se ji obeta okoli 28 odstotkov glasov. Zeleni so medtem zabeležili minimalno izgubo in pristali pri 18 odstotkih, Levica pa pri 13.
Poraz SPD je sicer predvsem posledica lokalnih tem. Berlinčani so namreč z delom vlade vse bolj nezadovoljni. Uprava funkcionira slabo, cene najemnin so eksplodirale, dela na cestah in popravila podzemne železnice se vlečejo, stanje v šolah je grozljivo, deli mesta pa so povsem v primežu tolp in kriminala, kar je sprožilo tudi razprave o integraciji številnih migrantov.
Zaradi številnih nepravilnosti ponovili deželne in lokalne volitve
V nemški prestolnici so morali sicer danes zaradi številnih nepravilnosti ponoviti deželne in lokalne volitve, ki so prvotno potekale 26. septembra 2021 - hkrati z zveznimi parlamentarnimi volitvami, referendumom o razlastitvi velikih nepremičninskih podjetij in berlinskim maratonom.
Da množica nepravilnosti predstavlja "težjo sistemsko napako" in terja razveljavitev volitev, prvo v zgodovini mesta, je novembra lani odločilo deželno ustavno sodišče. Načeloma bi morali na približno desetini vseh volišč v Berlinu ponoviti tudi volitve v bundestag, a zaradi pritožbe o tem zdaj še odloča zvezno ustavno sodišče.
Sedanja vlada in županja Giffey po volitvah nista dolžni odstopiti, bi ju pa lahko v to prisilili člani deželnega parlamenta z izglasovanjem nezaupnice.
Pri izvedbi današnjih volitev je pomagalo kar 42.000 ljudi, 8000 več kot pred letom in pol. Volišča so za vsak slučaj prejela celo dodatne glasovnice, medtem ko jih je takrat povsod primanjkovalo.
KOMENTARJI (39)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.