V Benetkah zelena luč za poskusno uvedbo vstopnic

Oblasti v eni najbolj priljubljeni turističnih destinacij v Italiji že leta razpravljajo, kako najbolje upravljati milijone obiskovalcev, ki se zgrinjajo v Benetke, med drugim najbolj prepoznavnih po Trgu svetega Marka, mostu Rialto in neštetih kanalih. Uvedbo vstopnin so že večkrat preložili zaradi skrbi, da bi lahko vplivale na prihodke od turizma in omejile svobodo gibanja.

Julija je Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) opozorila, da Benetkam zaradi več razlogov – od množičnega turizma do podnebnih sprememb – grozi nepopravljiva škoda, in priporočila uvrstitev mesta na seznam ogrožene kulturne dediščine. Dokončno odločitev bodo sprejeli še ta mesec.

Župan Luigi Brugnaro je nato v začetku meseca napovedal poskusno uvedbo vstopnic, ki jo je mestni svet v torek zvečer tudi potrdil. Poskusno obdobje se bo začelo prihodnjo pomlad in bo zajelo vsega skupaj največ 30 dni, razporejenih na še posebej obremenjene dneve, kot so podaljšani konci tedna ali prazniki. Plačila bodo oproščeni tisti, ki bodo vsaj eno noč preživeli v hotelu, pa tudi otroci do 14. leta starosti.

Župan Brugnaro je v torek poskusno uvedbo vstopnine označil za "prvi korak", a potrjevanje sklepa ni minilo mirno, saj je opozicija v mestnem svetu predlogu ostro nasprotovala. Menijo, da gre za v naglici dorečen ukrep, namenjen pomiritvi Unesca, medtem ko naj oblasti ne bi izvedle nikakršnih študij o tem, ali bo vstopnina sploh zmanjšala število obiskovalcev.

"To ne bo niti najmanj odvrnilo ljudi od tega, da bi prišli v Benetke," je dejal član sveta Alessandro Baglioni, medtem ko je še eden, Gianfranco Bettin, menil, da bi šele kakih 50 evrov morda prineslo rezultat.

Glede na uradne podatke je lani v zgodovinskem središču Benetk prenočilo približno 3,2 milijona turistov, kar pa ne vključuje na tisoče turistov, ki se v mestu ustavijo zgolj za en dan.

Pred dvema letoma so Benetke v prizadevanjih za zamejitev dnevnega števila obiskovalcev že prepovedale vplutje velikih križark v središče mesta. S tem naj bi tudi zmanjšali škodo, ki jo za temelje mesta in ranljiv ekosistem lagune pomenijo veliki valovi, ki jih ustvarjajo velike ladje.