Lukašenko govoril s Putinom: Problemi Belorusije bodo hitro rešeni

Beloruski voditelj Aleksander Lukašenko je spričo množičnih protestov v svoji državi povedal, da želi govoriti z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. "Agresija zoper Belorusijo narašča. Moramo stopiti v stik s Putinom, da lahko govorim z njim. Ker to je že nevarno, ne samo za Belorusijo," je dejal na današnjem srečanju s predstavniki vlade.

"Zaščita Belorusije ni nič drugega kot zaščita našega celotnega prostora, zvezne države, in primer za druge. Če Belorusija tega ne bo zdržala, se bo ta val prelil tja," je opozoril Lukašenko. Belorusija je tesno povezana z Rusijo, bolj kot katera druga država. Državi tvorita "zvezo" s skupnim gospodarskim območjem in vojaškim zavezništvom.

Iz Kremlja pa so  nato sporočili, da sta se Putin in Lukašenko v telefonskem pogovoru strinjala, da bodo "problemi" Belorusije hitro rešeni. "Obe strani sta izrazili prepričanje, da se bodo vsi problemi, ki so nastali, kmalu rešili," so navedli v sporočilu za javnost. Lukašenko je sicer nekaj ur po pogovoru izjavil, da ga skrbijo vojaške vaje Nata na Poljskem in v Litvi in da bo poslal vojsko na mejo na zahod države. 

Po državi novi protesti

Na shodu v Minsku se je tudi danes že zbralo več tisoč ljudi. Z minuto molka so se poklonili spominu na protestnika, ki je umrl na protestu prejšnji teden. Na mestu, kjer je izgubil življenje, so položili cvetje in prižgali sveče, nekateri so tudi pokleknili.

Več tisoč ljudi se je zbralo tudi pred stavbo državno televizije in je tudi zahtevalo, da medijsko pokriva proteste. Državna televizija namreč ne poroča o tisočih protestnikih. 

V beloruski prestolnici se je tudi v petek zvečer zbralo več deset tisoč protestnikov, kljub temu da so se oblasti odločile izpustiti številne zapornike, prijete v minulih dneh po spornih volitvah. Protesti proti policijskemu nasilju, samovolji oblasti Lukašenka in domnevnim prevaram na volitvah prejšnjo nedeljo so minili mirno. 

Protestniki so se najprej zbrali na trgu neodvisnosti pred sedežem vlade. Vojaki, ki so zastražili poslopje, so iz solidarnosti s protestniki spustili ščite. Ženske pa so jim poklanjale cvetje. Na plakatih je bilo medtem mogoče videti napise, kot je "ni nas le 20, 16.000 nas je". Protestniki so shod pred sedežem vlade zvečer zaključili in se nato podali v središče Minska, kjer so pred sedežem tajne službe KGB prižgali sveče in položili cvetje. Policija tokrat proti protestnikom ni posredovala.

Iz zaporov so sicer v petek izpustili okoli 2000 ljudi, ki so jih prijeli na protestih po nedeljskih predsedniških volitvah, na katerih si je Lukašenko po mnenju protestnikov z veliko volilno prevaro zagotovil že šesti mandat. Skupaj je bilo sicer prijetih okoli 7000 protestnikov. Najmanj dva človeka sta tudi umrla, ko so posredovale varnostne sile.

Protesti pa se niso odvijali le v Minsku, ampak tudi drugod po državi. V več mestih so oblikovali človeške verige. Po spletu so zaokrožili posnetki delavcev, ki so protestno zapuščali svoje delo ali so stavkali v protestu proti Lukašenku. 

Vodja opozicije pozvala k novim protestom ta vikend

Protestniki zahtevajo spremembo in opozarjajo, da so bile volitve lažne. Po njihovem je zmagovalka opozicijska 37-letna Svetlana Tihanovska, ki je medtem zbežala v Litvo. Za predsedniško kandidaturo se je odločila, ko so zaprli njenega soproga, ki je želel kandidirati proti Lukašenku.

Tihanovska je tako sinoči župane pozvala, naj organizirajo miroljubna množična zborovanja ta vikend. "Ne stojte ob strani," jim je položila na srce.

V petek so o dogajanju v Belorusiji razpravljali tudi zunanji ministri članic EU. Zaradi nasilnega posredovanja proti udeležencem protestov EU pripravlja sankcije proti nekaterim beloruskim posameznikom. Sankcije naj bi zajele tudi odgovorne za volilne prevare. Sankcije bodo sicer morale soglasno potrditi vse države članice, a zaenkrat ne kaže, da bi kdo ideji sankcij nasprotoval.

Češki premier Andrej Babiš je dejal, da bi morala EU uvesti sankcije, dokler v Belorusiji ne bodo izvedli svobodnih in transparentnih volitev z mednarodnimi opazovalci. Poljska pa je obljubila rahljanje vizumskih omejitev, s čimer želi podpreti civilno družbo v sosednji državi.

Proteste so sprožile domnevne volilne prevare. Centralna volilna komisija je namreč po volitvah sporočila, da je z 80 odstotki glasov zmagal 'večni predsednik' Aleksander Lukašenko, Tihanovska pa rezultatov ne priznava, na njih pa se je tudi pritožila. Kot pravi, je tam, kjer so glasovnice pravilno prešteli, sama dobila od 60 do 70 odstotkov glasov. Zato zahteva ponovno štetje.