Podpis izjave o antisemitizmu, deklice brez naglavne rute

Vladni program nosi ime "Naredite, kar je prav, zdaj. Za Avstrijo". Še pred predstavitvijo v parlamentu so Christian Stocker (ÖVP), Andreas Babler (SPÖ) in Beate Meinl-Reisinger (Neos) več kot 200 strani dolg program predstavili predsedniku države Alexandru Van der Bellnu, ki je napovedal, da ga bo podrobno preučil.

Program med drugim predvideva proračunsko konsolidacijo spričo presežnega primanjkljaja, zaostritev azilne politike, olajšave za najemnike in ukrepe za odpravo revščine med otroki do leta 2030. V njem sta poudarjena pojma konsenza in pragmatizma, na katerih naj bi temeljil dogovor med strankami.

Podpis izjave o antisemitizmu, deklice brez naglavne rute

Med drugim predvideva, da bodo morali vsi, ki bodo dobili azil, podpisati izjavo, da so proti antisemitizmu. Začasno naj bi ustavili združevanje družin beguncev, obenem pa naj bi omogočili zaustavitev sprejemanja novih prošenj za azil, če bo to potrebno zaradi velikega števila prošenj. Deklicam, mlajšim od 14 let, naj bi prepovedali nošenje naglavne rute.

Program v luči številnih korupcijskih afer v zadnjih letih predvideva tudi oblikovanje zveznega tožilstva.

V njem je zapisano tudi, da je vlada zavezana "močni in boljši Evropski uniji".

Svobodnjakom podpora še raste

Omenjena so tudi neuspešna pogajanja med ÖVP in zmagovalci septembrskih volitev svobodnjaki (FPÖ). "Medtem ko drugi zavračajo sodelovanje in se izogibajo odgovornosti, mi vzpostavljamo soglasje in sposobnost ukrepanja," piše v programu, rekoč da zdaj ne gre za strankarske interese, temveč za Avstrijo in vse Avstrijce.

Stocker, najverjetnejši prihodnji kancler, je na skupni novinarski konferenci povedal, da so stranke dogovor dosegle na podlagi avstrijskega načela, da pogovor ljudi združuje, pri čemer so dobro države postavile nad lastne interese. "Za nami so morda najtežja vladna pogajanja v zgodovini države," je dodal. Da je sklepanje kompromisov stara avstrijska vrlina, je izpostavil tudi Babler, Meinl-Reisinger jevapa je prizadevanja za soglasje označila za tisto, kar lahko državo resnično premakne naprej. Dogovor bo preprečil, da bi skrajno desni svobodnjaki vstopili v najpomembnejše institucije naše države, ter omogočil ohranitev pravne države in demokracije v Avstriji, je še dejal Babler.

Vodja svobodnjakov, ki so zmagali na lanskih volitvah, Herbert Kickl, pa je na Facebooku zapisal, da gre za najslabši program vlade doslej in da je Avstrija dosegla najnižjo točko. Na volitvah so svobodnjaki dobili 29 odstotkov glasov, zadnje raziskave javnega mnenja pa kažejo, da se jim je podpora še zvišala, in sicer na 33 odstotkov. Medtem je podpora ljudski stranki s 26 odstotkov na septembrskih volitvah padla na 19 odstotkov.

Razdelitev resorjev

Po poročanju avstrijske javne radiotelevizije ORF bodo razdelitev resorjev in ministrska imena razkrili v petek. Znano je, da bo ÖVP in SPÖ pripadlo po šest resorjev, Neosu pa dva. Kot doslej naj bi ljudska stranka vodila notranje in obrambno ministrstvo, pa tudi ministrstvo za gospodarstvo.

Mediji sicer že omenjajo nekatera imena v ministrski ekipi. Finančni minister naj bi postal 60-letni ekonomist Markus Marterbauer.

 Vlada pod vodstvom Stockerja naj bi prisegla prihodnji teden, potem ko bodo vse tri stranke še uradno potrdile program.

Omemba slovenske manjšine

Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), ki je ena od krovnih organizacij slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, je koalicijsko pogodbo prihodnje avstrijske vlade pozdravil, ker v njej omenjajo avtohtone manjšine v Avstriji, tudi slovensko.

V poglavju Ustava, človekove pravice in uprava v odstavku o temeljnih in človekovih pravicah so se namreč avstrijska ljudska stranka (ÖVP), socialdemokrati (SPÖ) in liberalna stranka Neos zavezali krepitvi vseh šestih narodnih skupnosti, tudi slovenske, "z njihovo ustavno zasidranostjo in s tem jasno prepoznavnostjo", so sporočili iz NSKS.

Dodali so, da je omemba avstrijskih avtohtonih manjšin sicer kratka, saj jim je bila v zadnjem vladnem programu namenjena cela stran, vendar "ni pomembna dolžina besedila, temveč uresničitev obljub in to predvsem na področju šolstva".

Krovna organizacija ob tem izpostavlja, da se je slovenski manjšini na tem področju zgodila kar največja škoda. Od zapiranje malih dvojezičnih šol in odprave po njenem mnenju vzornega obveznega šolstva na avstrijskem Koroškem leta 1958 do tega, da zaradi slabe kakovosti pouka v nekaterih šolah otroci po štirih letih slovenščine ne obvladajo.

Dodali so še, da je bil predsednik NSKS Zdravko Inzko zadnje tedne v stikih s tremi politiki vladajoče koalicije in da bo te stike nadaljeval, ko bo šlo za uresničitev programa nove vlade.