V Avstriji prvič doslej zmagali skrajno desni svobodnjaki

Na tretjem mestu so socialdemokrati (SPÖ), ki so glede na projekcije dobili 20,4 odstotka glasov. Zeleni so dobili 8,6 odstotka, liberalni Neos pa 8,8 odstotka, še kažejo projekcije, ki sta jih objavili APA in avstrijska televizija ORF.

Druge stranke glede na projekcije niso dosegle štiriodstotnega parlamentarnega praga.

Vprašanje pa je, ali bodo svobodnjaki prvič doslej vodili avstrijsko vlado in imeli kanclerja. Ljudska stranka je pred volitvami sicer dopuščala možnost koalicije z njimi, a brez njihovega vodje Herberta Kickla v vladni ekipi. V ljudski stranki so tudi po objavi projekcij zatrdili, da s Kicklom ne bodo v vladi. "Tako je bilo včeraj in tako je danes in tudi jutri bo še vedno tako," je dejal generalni sekretar stranke Christian Stocker v prvi izjavi.

Socialdemokrati so razočarani nad izidi. "To je črni dan za demokracijo," je dejal generalni sekretar stranke Klaus Seltenheim. Dodal je, da je njihov cilj preprečiti modro-črno koalicijo, torej koalicijo svobodnjakov in ljudske stranke.

Mediji so pred volitvami omenjali tudi možnost prve tristrankarske koalicije v zgodovini Avstrije, v kateri bi bili ljudska stranka, socialdemokrati in Neos. Mandat za sestavo vlade v Avstriji po posvetovanjih podeli predsednik države, pri čemer ni nujno, da ga da stranki, ki je na volitvah dobila največ glasov.

Glede na zadnje volitve leta 2019 so največ pridobili svobodnjaki, za katere je takrat glasovalo le 16 odstotkov volivcev. So pa zmagali že na letošnjih evropskih volitvah, dobili so več kot četrtino glasov. Po drugi strani je precej izgubila ljudska stranka, za katero je pred petimi leti glasovalo več kot 37 odstotkov volivcev.

Glede na projekcije naj bi imeli svobodnjaki v novem parlamentu 57 sedežev, ÖVP 52, SPÖ pa 40, to je toliko kot doslej. Neos naj bi jih imel 17, prav toliko tudi Zeleni, poroča APA.

Med prvimi, ki so čestitali vodji svobodnjakov Kicklu, je bila vodja nemške skrajno desne Alternative za Nemčijo Alice Weidel. Svobodnjaki, ki so jih leta 1955 ustanovili nekdanji nacisti, so že pred vzponom populizma v Evropi sooblikovali politiko v Avstriji. FPÖ je doslej sodelovala v petih vladah, nazadnje do leta 2019, ko jo je zatresla afera Ibiza. Vendar stranka nikoli doslej ni imela kanclerja.

Leta 2021 je vodenje FPÖ prevzel Herbert Kickl, ki je kariero v stranki zgradil predvsem kot njen dolgoletni ideolog. 55-letni maratonski tekač in alpinist iz Beljaka je poklicni politik in čeprav ne velja za karizmatičnega, si je stranka pod njegovim vodstvom povrnila priljubljenost.

Kickl je sicer znan po ostrem jeziku. Tako je avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna označil za senilno mumijo. Medijem očita pomanjkanje objektivnosti in se zanaša predvsem na družbena omrežja. Pogosto uporablja izraze, ki spominjajo na nacistično preteklost svobodnjakov.