Argentinski senat potrdil zgodovinski zakon o legalizaciji splava

"Zakon je sprejet," je po več kot dvanajsturni razpravi dejala predsednica senata Cristina Kirchner.  V Argentini so bili doslej splavi dovoljeni le v dveh primerih – v primeru posilstva in ko je bilo ogroženo življenje matere. Predlog zakona je v začetku tega meseca potrdila tudi poslanska zbornica. Katoliška cerkev, ki je še vedno zelo vplivna v Latinski Ameriki, pa je tej potezi nasprotovala in senatorje pozvala, naj predlog zavrnejo.

Aktivisti, ki so se zavzemali za legalizacijo splava, upajo, da bo sprejetje zakona v Argentini, eni največjih in najvplivnejših držav Latinske Amerike, navdihnilo tudi druge države. V državi s 44 milijoni prebivalcev vsako leto opravijo na stotisoče ilegalnih splavov, zagovorniki splava pa oblasti že dolgo pozivajo, naj z legalizacijo postopka končajo nevarne ilegalne splave. Zagovorniki legalizacije splava so bili avgusta 2018 poraženi, saj takratni predsednik Mauricio Macri zakona ni podprl. Takrat se je več deset tisoč žensk na odločitev odzvalo s protesti, njihov simbol upora pa so postale zelene rute.

Ko so bili objavljeni izidi glasovanja, se je pred stavbo senata v Buenos Airesu zbralo na tisoče ljudi in mahalo z zelenimi zastavami in rutami. "Ta boj se je rodil na ulicah," je za AFP dejala aktivistka Silvia Saravia.

"Sestre, uspelo nam je! Skupaj ustvarjamo zgodovino. Nimam ustreznih besed, da bi opisala ta trenutek, ki prevzame dušo in telo," je dejala Monica Macha, članica leve koalicije predsednika Alberta Fernandeza.

Ta odločitev je precedens v konservativni Latinski Ameriki. Splavi so sicer na lastno zahtevo že dovoljeni na Kubi, v nekaterih delih Urugvaja in Mehike. "Sprejetje takega zakona v katoliški državi bo sprožilo boj za pravice žensk v Latinski Ameriki. Čeprav bo zagotovo prisoten odpor, mislim, da je mogoče napovedati, da se bo isto zgodilo z legalizacijo istospolnih zakonskih zvez," je dejal Juan Pepier iz organizacije Human Rights Watch.

Organizacije, ki se zavzemajo za legalizacijo, ocenjujejo, da inkriminacija splava ženske samo potisne v sivo cono, torej jih prisili, da to počnejo nezakonito, kar je nevarno. Sprejetje zakona je podprl tudi zdajšnji argentinski predsednik Alberto Fernández, ki je dejal: "Sem katoličan, vendar moram sprejemati zakone za vse."

Predsednik Fernández je še dejal, da je zagotavljanje brezplačnih in zakonitih splavov do 14. tedna nosečnosti stvar javnega zdravja, saj "vsako leto v bolnišnico odpeljejo okoli 38.000 žensk zaradi (tajnih) splavov, od obnovitve demokracije leta 1983 pa jih je umrlo že več kot 3000 ". Po glasovanju je še dodal: "Danes smo boljša družba."