Francoska bageta uvrščena na seznam svetovne dediščine

Unescovi strokovnjaki so se ta teden zbrali na srečanju v Maroku ter odločili, da si preprosta francoska bagetka, narejena samo iz moke, vode, soli in kvasa, definitivno zasluži priznanje. Odločitev sledi opozorilu francoskega ministrstva za kulturo, kjer menijo, da bageta nenehno upada in se število tradicionalnih vsako leto vztrajno manjša. V zadnji polovici stoletja se denimo vsako leto zapre kar 400 pekarn.

Vodja kulturne agencije ZN, Audrey Azoulay, je dejala, da odločitev ne spoštuje le kruha, temveč tudi "dnevni ritual".

"Pomembno je, da lahko tako obrtno znanje in družbene prakse obstajajo tudi v prihodnosti," je dodala Azoulay, nekdanja francoska kulturna ministrica. Agencija namreč opredeljuje nesnovno kulturno dediščino kot "tradicije ali izraze življenja, podedovane od naših prednikov in prenesene na naše potomce." Ob novem statusu, ki ga je prejel ta znameniti kruh, je francoska vlada sporočila še, da načrtujejo uvedbo obrtništva baget, imenovanega "Open Bakehouse Day," da bi Francoze bolj povezali z njihovo kulturno dediščino. 

Francoze novo uradno priznanje seveda navdaja s ponosom, a najbolj od vseh prav peke, čeprav niso bili niti najmanj presenečeni ob razglasitvi.

"Seveda bi morala biti na seznamu, saj bageta simbolizira svet. Je univerzalna," je povedala Asma Farhat, pekovka v pekarni Julien blizu pariške Avenije Champs-Elysees. "Če ni bagete, ne moreš imeti pravega obroka. Zjutraj jo lahko popečeš, za kosilo je sendvič, nato pa je zraven večerje."

Čeprav se zdi, da bageta seveda izvira prav iz Francije, pa je bageta zgodovino pisala nekje drugje, pravijo nekateri. Izumil naj bi jo na Dunaju rojeni pek August Zang leta 1839. Zang je poleg bagete postavil tudi francosko parno pečico, ki je omogočila proizvodnjo kruha. Vrhunec je bageta doživela šele nekje v 20. letih 20. stoletja, ko se je pojavil francoski zakon, ki je pekom prepovedoval delo pred 4. uro zjutraj. Dolga in tanka oblika bagete je pomenila, da so jo peki lahko na hitro pripravili še pred zajtrkom.

Danes Francozi kupujejo bagete v trgovinah, kjer je kvaliteta veliko bolj vprašljiva kot v pekarni.

"V Franciji je zelo enostavno dobiti slabo bageto. V nevarnosti je tradicionalna bageta iz tradicionalne pekarne. Gre za kakovost in ne za količino," je povedala 52-letna Marine Fourchier, ena od prebivalk Pariza. Januarja so tradicionalni peki in kmetje kritizirali francosko verigo supermarketov Leclerc zaradi njene veliko oglaševane bagete za 29 centov, obtožili so jo, da žrtvuje kakovost znamenite 65-centimetrske štruce. Bageta običajno stane nekaj več kot 90 evrskih centov, kar nekateri vidijo kot pokazatelj zdravja francoskega gospodarstva.

Bageta je kar dobičkonosen posel v Franciji, Francozi naj bi namreč vsako sekundo pojedli okoli 320 baget v različnih oblikah. Nekateri pariški peki so sicer izrazili skepticizem, da bo novica povzročila več slabega kot dobrega. Visoki stroški pšenice in moke zaradi ruske invazije v Ukrajini naraščajo, zaradi česar bodo morali dvigniti ceno tako priljubljenih bagetk.

"To Unescovo priznanje ni tisto, kar nam bo pomagalo preživeti zimo," je dejala Pascale Giuseppi, ki je bila za pultom svoje pekarne blizu Elizejskih poljan in stregla kosilo s sendviči z bagetami. "Še vedno moramo plačati večje račune."

V bližini je še en pek, Jean-Luc Aussant, dejal, da "v resnici ni razpoložen, da bi karkoli proslavljal" in, medtem ko je brisal moko s prstov, godrnjal, da priznanje ne bo spremenilo "ničesar".

"Obrtniško znanje in izkušnje in kultura kruha bageta" je bilo na srečanju v Maroku vpisano med druge predmete svetovne kulturne dediščine, vključno z japonskimi obrednimi plesi furju-odori in kubanskimi mojstri lahkega ruma.

Na uvrstitev bagete na seznam svetovne dediščine se je odzval tudi francoski predsednik, Emmanuel Macron, ki se trenutno mudi na državniškem obisku v ZDA. Pozdravil je sprejem francoske bagete na seznam, ter poudaril, da je v teh "nekaj centimetrih kruha, ki se prenaša iz rok v roke, duh francoskega znanja".