Nekdanji visoki predstavnik mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino Valentin Inzko je ob koncu svojega mandata julija 2021 na podlagi svojih pooblastil določil spremembe kazenskega zakonika BiH, po katerih je zanikanje vojnih zločinov postalo kaznivo dejanje.
Za zanikanje vojnih zločinov, ki so jih potrdila mednarodna ali domača sodišča, je po spremenjenem zakoniku zagroženih do pet let zapora.
V BiH za to kaznivo dejanje niso obsodili še nikogar, se je pa bistveno zmanjšalo število primerov, v katerih ustanove ali posamezniki postavljajo pod vprašaj sodniške razsodbe.
Narodna skupščina RS je na predlog vladajoče večine z Miloradom Dodikom in njegovo SNSD na čelu takoj po začetku veljavnosti Inzkove odločitve sprejela zakon, po katerem na območju RS teh sprememb kazenskega zakonika ne bi upoštevali.
Bošnjaški predstavniki v RS so temu zakonu nasprotovali in zahtevali oceno ustavnega sodišča BiH.
Ustavno sodišče je potrdilo, da zakon RS ni v skladu z ustavo, je po četrtkovi seji v Brčkem sporočil podpredsednik sodišča Mirsad Ćeman. Dodal je, da bo zakon prenehal veljati, takoj ko bodo odločitev ustavnega sodišča objavili v uradnem listu BiH.
Inzkove spremembe kazenskega zakonika BiH so politični predstavniki RS izkoristili za blokiranje dela vladajočih državnih teles. Na ta način so poskušali privesti do razveljavitve Inzkove odločitve, a jim to ni uspelo, delna blokada dela predsedstva BiH, sveta ministrov BiH in državnega parlamenta pa še vedno traja.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.