Usmrtili prvo in edino žensko zapornico po letu 1953

Lisa Montgomery je prva ženska zvezna zapornica, ki je ni usmrtila zvezna država ampak ameriška vlada, kar se je zgodilo po 67 letih. Izvršitev je bila dvakrat preložena – najprej zaradi covida-19, nato zaradi sodnika – dokler sodba vrhovnega sodišča ni odločila o usmrtitvi, ki so jo izvedli v sredo v zgodnjih jutranjih urah.

Pozno v ponedeljek je namreč sodnik z dramatično potezo ustavil usmrtitev, dokler niso opravili zaslišanja glede duševne sposobnosti zapornice. Njeni odvetniki so namreč trdili, da se je rodila s poškodbami možganov in je preveč duševno bolna, da bi jo lahko usmrtili. Kot otroka jo je oče rutinsko spolno in fizično zlorabljal, mama pa je z njo trgovala, so povedali družinski člani. Z njo so ravnali tako nasilno, da je šlo že za mučenje, so povedali njeni odvetniki. Njena obrambna ekipa verjame, da je bila Montgomeryjeva v času zločina psihotična in brez stika z realnostjo. To mnenje podpira 41 sedanjih in nekdanjih odvetnikov ter skupine za človekove pravice, kot je Medameriška komisija za človekove pravice. Toda družina in prijatelji žrtve pravijo, da je bil umor, ki ga je storila Montgomeryjeva, tako grozljiv, da si zaslužil smrt ne glede na svoje duševno zdravje.

S 23-letno Bobbie Jo Stinnett se je Montgomeryjeva spoprijateljila po spletu, saj sta obe gojili ljubezen do psov. Ko se je leta 2004 pripeljala do žrtvine hiše, jo je nadvladala in s kosom krpe zadušila, nato pa ji iz maternice izrezala otroka. Žrtev je izkrvavela. Policija je kmalu ugotovila, da ima Montgomeryjeva novorojeno deklico, za katero je trdila, da jo je rodila pred nekaj dnevi. Ko je njena zgodba razpadla, je priznala umor. Leta 2007 so jo spoznali za krivo, naslednji dan pa so ji dosodili smrtno kazen.

Od leta 2008 je bila v Teksasu v zveznem zaporu za zapornice s posebnimi potrebami, kjer je bila v psihiatrični oskrbi. Ko je prejela datum usmrtitve, so jo prestavili v izolirano celico, da so jo imeli nenehno pod nadzorom. Pred usmrtitvijo Montgomeryjeve je bila zadnja ženska, ki jo je usmrtila ameriška vlada, Bonnie Heady, ki je leta 1953 umrla v plinski komori v Misuriju. Ameriška vlada je usmrtitve ustavila pred 17 leti, potem pa jim je v začetku lanskega leta ameriški predsednik Donald Trump spet prižgal zeleno luč.