Upor libanonskih varčevalcev

Banke v Libanonu bodo v ponedeljek, torek in sredo ostale zaprte. Odločitev so sprejeli v strahu za varnost uslužbencev, potem ko se je v zadnjih dneh zvrstilo kar nekaj nasilnih incidentov besnih varčevalcev, ki so želeli zlepa ali zgrda priti do svojih prihrankov. 

V sredo je skupina varčevalcev vdrla v eno od bank v Bejrutu in zahtevala svoj denar. Vodila jih je Sali Hafiz, ki je med nezadovoljnimi Libanonci takoj postala prava zvezda. Uslužbencem je zagrozila z otroško pištolo, zato so ji izročili 13 tisoč dolarjev (13 tisoč evrov) – njenega – denarja. Potrebovala naj bi ga za plačilo za zdravljenje sestre, ki je zbolela za rakom. 

Hafizova je kmalu po dogodku prek družbenih omrežji sporočila: "Vsa država je pred mojo hišo, jaz pa sem na letališču. Se vidimo v Istanbulu." Ali je res zapustila državo, ni znano. Pojavljajo se namreč tudi informacije, da so jo še pred odhodom aretirali. 

Danes se je zgodba ponovila v Bejrutu. "Ne bom odšel, dokler ne dobim svojih prihrankov. Poslovnež sem, plačati moram svoje zaposlene. Zahtevam svoje pravice," je v eni od bank denar zahteval Abed Subra, medtem ko ga je pred banko podpirala množica ljudi. Vztrajal je, da ne more voditi posla, če mu banka kljub 200 tisočakom prihrankov na mesec izplača le 200 evrov. 

Isti dan je policija prav tako v Bejrutu prijela moškega, ki je na banki zahteval svoje prihranke. 

V mestu Ghazieh (40 kilometrov južno) pa sta v "akcijo" šla oče in sin. "Varčevalec je uspel priti do 19.200 dolarjev (evrov) svojih prihrankov in jih izročiti osebi, ki je čakala pred banko. Nato se je predal policiji," je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA povedal neimenovan vir. 

To je le nekaj incidentov, ki so nazadnje banke prisilili v zaprtje poslovalnic. Prihranki v tujih valutah so v libanonskih bankah že od leta 2019 zamrznjeni, na mesec lahko dvignejo le vsoto v protivrednosti 200 evrov. Težava je, ker večina Libanoncev varčuje v dolarjih, kar pomeni, da marsikdo kljub visokim prihrankom komaj pride skozi mesec. 

Ukrep so sprejeli po tem, ko so se razkrile razsežnosti libanonske likvidnostne krize, ki so jo nato še poslabšale epidemija covida-19, eksplozija v bejrutskem pristanišču in ameriške sankcije proti Siriji in Hezbolahu. Po ocenah Svetovne banke gre za najhujšo krizo od sredine 19. stoletja, ki je po podatkih Združenih narodov v revščino pahnila že 74 odstotkov prebivalstva.