Upokojeni papež Benedikt posvaril Frančiška: Celibat je ključnega pomena

Papež Benedikt XVI., ki je z odstopom presenetil leta 2013 in tako postal prvi papež po skoraj 600 letih, ki se je za to odločil sam, je skupaj s kardinalom Robertom Sarahom napisal knjigo. V njej je pozval k ohranitvi celibata – spomnimo, pisali smo o tem, da v Vatikanu razmišljajo, da bi v amazonski regiji Južne Amerike v duhovništvo posvetili tudi poročene moške in tako omilili tamkajšnjo kadrovsko pomanjkanje klerikov.

Kardinal Sarah iz Gvineje je sicer večkrat označen kot kritik aktualnega papeža. Za italijanski časopis Corriere della Sera pa je dejal, da je tisti, ki nasprotuje papežu, "zunaj cerkve". V RKC je zadolžen za bogoslužje in disciplino zakramentov.

Zaslužni papež Benedikt je dejal, da ni mogel ostati tiho. Poudaril je, da je celibat več stoletij stara tradicija z "ogromnim pomenom", saj duhovnikom omogoča, da se osredotočajo na svoje dolžnosti. 92-letni nekdanji papež je dejal, "da se ne zdi mogoče, da bi oba poslanstva, duhovništvo in zakon, opravljal hkrati". V odločitve Vatikana in novega papeža se Benedikt XVI. sicer zelo redko vmešava.

Vatikan se na knjigo še ni odzval, tisti, ki dogajanje na Svetem sedežu zvesto spremljajo, pa so zaradi njegove intervencije presenečeni, saj naj ne bi bila v skladu s konvencijo. "Benedikt XVI. ni prekinil molka, saj k temu pravzaprav ni bil nikoli zavezan. Ampak gre za resno kršitev zaobljube," je za BBC komentiral Massimo Faggioli, zgodovinar in teolog z univerze Villanova. Papež Benedikt XVI. se je ob upokojitvi namreč zavezal k temu, da bo ostal "skrit pred svetom", kot razlog za to pa je navedel zdravje. Od takrat je sicer že večkrat delil svoje poglede v člankih, knjigah in intervjujih, pogosto pa so ti veliko bolj konzervativni od pogledov sedanjega papeža.

Njegove komentarje je za "neverjetne" označil tudi Joshua McElwee, novinar za časopis National Catholic Reporter. "Nekdanji papež, ki v javnosti govori o nečem, kar njegov naslednik trenutno tehta," je še dodal v tvitu.

Kakšno je ozadje?

Oktobra so se katoliški škofje z vsega sveta dobili na posebnem sestanku (sinodi), da bi govorili o prihodnosti Cerkve v Amazoniji. "Medtem ko potrjujemo, da je celibat darilo za Cerkev, je treba preučiti tudi možnost posvetitve starejših, morda domorodnih moških, ki so uveljavljeni v skupnosti in imajo stabilne, urejene družine. Tako bomo lahko v bolj oddaljenih regijah omogočili vzdrževanje krščanskega življenja," so med drugim zapisali v delovnem dokumentu, ki je izšel pred sinodo. Po koncu sestanka so izdali dokument, v katerem so to tudi predlagali. Za to so se zavzemali južnoameriški duhovniki, saj se soočajo z resnim kadrovskim pomanjkanjem.

Papež Frančišek se bo v naslednjih nekaj mesecih odločil o tem vprašanju, pa tudi o vlogi žensk znotraj Cerkve. Glede tega vprašanja se papež Frančišek sicer ne oddaljuje od svojih predhodnikov, saj je tudi on podal odločen ne vključitvi ženskam v Cerkev. Na sinodi so razpravljali tudi o okoljskih težavah v regiji, kot je na primer krčenje gozdov, zato bo papež tehtal tudi, kako (oziroma če) bodo ukrepali glede tega.

Za mnoge tradicionaliste je celibat ključen del tega, da si katoliški duhovnik. Med njimi obstaja prepričanje, da mora biti duhovnik poročen z bogom, ne pa se obremenjevati s "posvetnimi skrbmi", med katere štejejo tudi ženo in družino. Mnogi kritiki ideje o spremembah v amazonski regiji pa menijo, da je to pretveza za ukinitev celibata v celoti.