Upanje v 'škatli': odmerki, ki bi rešili življenja, so plavali v mlačni vodi

Kenija je vse bolj priljubljena turistična destinacija, ponuja lepe plaže s palmami in turkizno vodo, safarije v nacionalnih parkih ... Sem zahajajo ljudje, željni zabave, veliko sonca in spoznavanja naravnih lepot.

Obstaja pa še druga stran. Skrajna revščina, visoka brezposelnost, lakota, suša in poplave. Poleg tega je država politično nestabilna in skorumpirana.

Zelo visoko na vrhu izzivov države je zdravstvena oskrba 53 milijonov prebivalcev. Reševanje težav na tem področju je počasno in neučinkovito. Bolezni in epidemije se še naprej širijo, k čemur pogosto pripomorejo slabe higienske razmere v slumih ali naseljih zunaj velikih mest. Žrtve so pogosto otroci.

Po podatkih Unicefa v Keniji vsako leto umre 64.500 otrok, mlajših od pet let, in sicer zaradi bolezni, ki bi jih lahko preprečili, kot so pljučnica, driska ali rumena mrzlica. Po Afriki naj bi jih bilo takšnih smrti na sto tisoče. Številni bi, kot poroča focus.de, lahko preživeli – če bi le bili cepljeni.

Pa težava ni pomanjkanje cepiv. Teh je dovolj. Primanjkuje pa ustrezno ohlajenih in učinkovitih cepiv.

V afriških državah je velik izziv ohranjati cepivo hladno ves čas – torej od proizvodnje ali dostave do cepljenja. Ta veriga se pogosto prekine, ker tudi v bolnišnicah prihaja do dolgih izpadov elektrike in se pokvarijo hladilniki, v katerih so ampule. To pomeni, da se cepiva segrejejo in pokvarijo.

Prav tako v številnih podeželskih območjih Kenije sploh ni elektrike. Shranjevanje cepiv pri določeni temperaturi – WHO za večino cepiv predpisuje od plus 2 do plus 8 stopinj Celzija – torej ne pride v poštev.

Seveda so bili v preteklosti poskusi, da bi cepiva spravili v oddaljene vasi. Bolnišnično osebje je za to uporabilo plastične posode, napolnjene z ledenimi kockami. Toda odmerki cepiva so pogosto plavali v mlačni vodi, preden so prispeli na cilj, poroča focus.de.

Rešitve tako iščejo posamezniki. Med njimi inženirka Norah Magero, ki je na težavo postala pozorna, ko je bila ogrožena njena hčerka.  Z možem sta ustanovila podjetje in po približno dveh letih načrtovanja in razvoja je majhna ekipa zaposlenih izdelala prvo generacijo naprave "Vacci-Box" – prenosnega hladilnika na sončno energijo za shranjevanje in transport cepiv, krvnih pripravkov in zdravil.

Integrirani sistem za sledenje spremlja temperaturo cepiva in zagotavlja, da se lahko dragoceni tovor dostavi v oddaljene vasi. Baterije trenutno zdržijo 15 ur, kmalu bodo 72 ur.

"Škatle" že uporabljajo nekatere bolnišnice v Keniji. Zdravstveni delavci jih pritrdijo na motocikle in jih odpeljejo tja, kjer so potrebna cepiva. 

Vlada spodbuja cepljenje, saj je preprečevanje bolezni veliko cenejše kot zdravljenje. Priznava pa, da so velike razlike v zdravstveni oskrbi v različnih delih države, za kar naj bi bile krive "geografske neenakosti".

Medtem naročila za "Vacci Boxes" prihajajo že tudi iz Mozambika, Etiopije, Malavija, Liberije, Nigerije, Gane, Tanzanije, Somalije in Južnega Sudana.

Afrika želi okrepiti proizvodnjo cepiv

Afrika je sicer trenutno povsem odvisna od uvoza cepiv, saj sama proizvede le en odstotek svojih rutinskih cepiv.

"Afrika mora zgraditi kapacitete za proizvodnjo cepiv," je za SciDev.Net povedal Ebere Okere, višji tehnični svetovalec na Inštitutu Tonyja Blaira za globalne spremembe in častni višji svetovalec za javno zdravje afriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni.

Pandemija covida-19 je sprožila pogovore med svetovnimi voditelji, raziskovalci in znanstveniki, ki so zajemali vse od raziskav in inovacij do proizvodnje cepiv in celo politike proizvodnje cepiv.

A so se novembra lani nato afriški in evropski voditelji med srečanjem v Bruslju sprli o tem, kako bi lahko Afrika začela razvijati in proizvajati cepiva, ki rešujejo življenja.

V središču spora so bile dobičkonosne pravice intelektualne lastnine. EU je Afriki ponudila pomoč pri izgradnji obratov za proizvodnjo cepiv, vendar se ni hotela odpovedati pravicam intelektualne lastnine, ki bi Afričanom dale pravico do podvajanja cepiv in pospeševanja proizvodnje cepiv.

"Govorimo o življenjih milijonov in ne o dobičku nekaj podjetij," je takrat na tiskovni konferenci poudaril južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa.

A potem so se pogovori nadaljevali in pripeljali do ustanovitve središč za proizvodnjo cepiv v Senegalu, Južni Afriki, Ruandi, Alžiriji in Nigeriji – večina jih sicer še ne deluje.

Pričakuje se, da bodo središča uporabljala tudi tehnologijo mRNA, ki bi lahko bila usmerjena proti boleznim, kot so tuberkuloza, malarija in aids.

Vseeno številni opozarjajo, da bo težko začeti z delom, dokler ne bodo odpravljene "ovire intelektualne lastnine".

Aprila 2021 sta se sicer Komisija Afriške unije in afriški Center za nadzor bolezni zavezala, da bosta do leta 2040 razvila okvir za doseganje 60-odstotne lokalne proizvodnje potrebnih cepiv.