Vojna v Ukrajini se je začela z rusko invazijo na suvereno državo in to ne more biti način mednarodnega urejanja sporov. "Zdaj smo na točki, ko je je bilo nekaj ciljev že doseženih. Dokazano je bilo, da konvencionalni napad Rusije na Evropo naleti na skupni odpor in da Rusija najbrž nima kapacitet, da bi ga premagala s konvencionalnimi sredstvi. Dalje pa – Nato se širi na Švedsko in Finsko. Pomemben strateški cilj je tako dosežen," je ocenil 99-letni Kissinger.
Je pa treba preprečiti, da se vojna razplamti in povzroča škodo še v večjem obsegu, je opozoril. "Prekinitev ognja vzdolž črt invazije je razumen rezultat." Kissinger je sicer že večkrat dejal, da bi morala Ukrajina razmisliti o ozemeljskih koncesijah kot načinu za končanje ruske invazije, kar pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski močno kritiziral. Nekoč je ocenil, da je to enako, kot če bi evropske sile leta 1938 dovolile nacistični Nemčiji, da zahteva dele Češkoslovaške, da bi zajezila agresijo Adolfa Hitlerja. A Kissinger meni, da bo treba potegniti različne meje, da preprečimo stopnjevanje vojne. Kot je dejal v preteklosti, bi se Rusija v tem primeru umaknila z vseh ozemelj, ki jih je zavzela od 24. februarja, ko je začela obsežno invazijo. A to ne bi vključevalo Krima, ki si ga je Rusija priključila leta 2015 in za katerega je Zelenski jasno povedal, da ga želi nazaj kot osnovo za morebitni prihodnji mir.
Kissinger, ki je bil od leta 1969 do 1975 svetovalec za nacionalno varnost v ZDA in od leta 1973 do 1977 državni sekretar pod republikanskim predsednikom Richardom Nixonom, je še poudaril, da ZDA podpirajo ukrajinski odpor, in ocenil, da bi morale tako nadaljevati – ali pa podporo še okrepiti, dokler premirje ni doseženo.
Drugi cilj omejevanja eskalacije pa je, da je treba preprečiti, da bi to postala vojna proti Rusiji, in tej državi omogočiti, da se nekoč vrne v mednarodne sisteme. "To se morda zdi nezaslišana ideja narodom, ki so bili pod ruskim pritiskom že večji del obdobja hladne vojne, vendar je pomembno, saj bi lahko novi pogoji vodili do tega, da Rusija ponovno oceni svoj zgodovinski položaj, ki je bil vedno mešanica naklonjenosti Evropi in strahu, da bi Evropa dominirala."
"Uničenje Rusije kot države, ki lahko zasleduje lastno politiko, bi odprlo območje 11 časovnih pasov notranjim konfliktom in zunanjim posredovanjem. In to v času, ko je na območju več tisoč jedrskih konic," je opozoril. Prav zato upa na dialog z Rusijo. ZDA, Evropa in Rusija se morajo pogovoriti, do končnega dogovora pa še morajo veljati sankcije.
"Izraziti pa moram svoje občudovanje do ukrajinskega predsednika in do junaštva ukrajinskega naroda," je še poudaril. Nato je dodal: "Pred vojno sem nasprotoval članstvu Ukrajine v Natu, ker sem se bal, da bo vse skupaj začelo prav to, kar gledamo danes. Zdaj, ko se je to vseeno zgodilo, pa nevtralna Ukrajina ni več smiselna. Konec procesa mora tako vsebovati neko Natovo garancijo, mislim, da bi bil pravi zaključek, da Ukrajina postane članica."
Glede Kitajske pa je dejal, da se morata ZDA in Kitajska izogibati kakršnim koli dejanjem, ki bi jih lahko nasprotnik razumel kot "obračun".
Menil je, da bi morala Washington in Peking dolgoročno razmisliti o tveganjih spopada med državama, ki imata jedrsko orožje in razvijata tudi zmogljivosti umetne inteligence. "Nujno je, da obe sili razvijeta 'globoko prepričanje', da bi oborožen spopad ogrozil samo preživetje človeštva."
Pohvalil je že narejene prve "previdne korake". Ameriška ministrica za finance Janet Yellen bo tako v Švici govorila s podpredsednikom kitajske vlade Liu Hejem, zunanji minister Antony Blinken pa bo kmalu obiskal Kitajsko.
KOMENTARJI (610)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.