Po letu 1968 je bila Latinka Perović izpostavljena predstavnica liberalnega krila v takrat vladajoči Zvezi komunistov Jugoslavije. Leta 1972 se je jugoslovanski predsednik in vodja stranke Josip Broz Tito odločil, da bo stranko očistil liberalnih elementov. Perovićeva, ki je bila takrat sekretarka Centralnega komiteja Zveze komunistov Srbije, in drugi reformni politiki so izgubili svoje položaje, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Po odhodu iz politike leta 1975 je doktorirala in se kot zgodovinarka posvetila zgodovinskim študijam, zlasti o zgodovini Srbije v 19. stoletju. Na Inštitutu za zgodovino Srbije je delala med letoma 1976 in 1998, nato pa je vrsto let urejala revijo Tokovi zgodovine.
Med krvavim razpadom nekdanje Jugoslavije in po njem je obtoževala srbski nacionalizem za povzročitelja vojn med letoma 1991 in 1999. Bila je ena največjih kritikov režima srbskega predsednika Slobodana Miloševića in politike Srbije v 90. letih prejšnjega stoletja.
Bila je tudi ena prvih javnih osebnosti v Srbiji, ki je poboj več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici v BiH julija 1995, ki so ga samo v nekaj dneh izvedle sile bosanskih Srbov, označila za genocid. Stalno je pozivala srbsko politično elito k prevzemu odgovornosti za napake in zločine srbske politike med razpadom nekdanje Jugoslavije, poroča portal klix.ba.
"Njen odhod pušča ogromno praznino v političnem in znanstvenem življenju Srbije," je zapisala Sonja Biserko, predsednica srbskega Helsinškega odbora. Dodala je, da njena zapuščina ostaja dragocen vir navdiha za vse tiste, ki želijo v Srbiji ohraniti perspektivo sodobne demokratične države, piše na spletni strani Helsinškega odbora.
