Nekdanji kitajski predsednik Džjang Dzemin je umrl v sredo, star 96 let. Džjang je umrl okrog 12. ure po lokalnem času v domačem mestu Šanghaj, je sporočila uradna tiskovna agencija Šinhva in objavila pismo vladajoče komunistične partije, parlamenta, kabineta in vojske kitajskemu ljudstvu, v katerem so sporočili njegovo smrt. "Smrt tovariša Džjanga Dzemina je neprecenljiva izguba za našo partijo in našo vojsko ter naše ljudi vseh etničnih skupin," so zapisali v pismu in navedli, da so novico objavili z "globoko žalostjo".
"Našega ljubljenega tovariša Džjanga Dzemina" opisuje kot izjemnega voditelja visokega ugleda, velikega marksista, državnika, vojaškega stratega in diplomata ter dolgoletnega preizkušenega komunističnega borca. Džjang je bil na čelo vladajoče kitajske komunistične partije postavljen po krvavem zatiranju prodemokratičnih protestnikov leta 1989 na Trgu nebeškega miru, vendar je državo rešil iz kasnejše diplomatske izolacije, popravil spore z Združenimi državami in nadzoroval gospodarski razcvet države.
Vsi državni mediji so ob njegovi smrti na družbenih medijih objavili isto črno-belo fotografijo krizanteme. Zaradi smrti nekdanjega voditelja bodo na kitajskih državnih ustanovah zastave visele na pol droga do njegovega pogreba. Kdaj naj bi ga pokopali, kitajski državni mediji ne poročajo. Omenjajo pa, da bosta na pogrebu njegov naslednik Hu Džintao in sedanji predsednik Ši Džinping ter da nanj ne bodo povabljeni tuji voditelji. Po navedbah pogrebnega odbora so se tako odločili "v skladu s kitajsko prakso".
Sicer pa naj bi že nekaj tednov krožile govorice, da je nekdanji predsednik zelo slabega zdravja, še posebej po tem, ko se oktobra ni udeležil slovesnosti niti ob začetku niti ob koncu kongresa komunistične partije. Nazadnje se je v javnosti pojavil 1. oktobra 2019.
Džjang se je rodil 17. avgusta 1926, po izobrazbi je bil elektroinženir, med drugim pa je bil župan Šanghaja. Po krvavem zatrtju prodemokratičnih protestov na Trgu nebeškega miru leta 1989 je postal generalni sekretar vladajoče kitajske komunistične partije, na čelu katere je bil do leta 2002. Med letoma 1993 in 2003 je bil kitajski predsednik, nasledil ga je Hu Džintao.
Pod njegovim vodstvom je Kitajska nadaljevala gospodarske reforme in doživela znatno gospodarsko rast. Leta 1997 je od Združenega kraljestva znova prevzela Hongkong, dve leti kasneje pa Macao od Portugalske. Med njegove uspehe sodita še včlanitev Kitajske v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) leta 2001 in uspešna kandidatura Pekinga za olimpijske igre leta 2008.
Po drugi strani nanj letijo kritike zaradi kršitev človekovih pravic na Kitajskem in preganjanja pripadnikov gibanja Falun Gong. Kritiki mu očitajo tudi, da mu ni uspelo rešiti težav, ki so se pojavile ob ponovnem gospodarskem vzponu Kitajske, kot so korupcija, neenakost ter degradacija okolja.
Tudi po uradni upokojitvi leta 2005 je Džjang Dzemin s svojimi tesnimi sodelavci po ocenah analitikov močno vplival na politično dogajanje na Kitajskem, je pa zunaj njegovega dosega ostal sedanji kitajski predsednik Ši Džinping, ki je številne Džjangove privržence spravil za zapahe v okviru svoje kampanje proti korupciji.
Džjang je bil najdlje živeči vrhovni voditelj v zgodovini Ljudske republike Kitajske. Na drugem mestu je Deng Šaoping, ki je umrl leta 1997 v 93. letu starosti.
