
Ellsbergove dokumente, imenovane dokumenti iz Pentagona, so leta 1971 najprej začeli objavljati v New York Timesu. Vlada je uspela s sodno prepovedjo, nakar je dokumente začel objavljati Washington Post, po novi sodni prepovedi pa še drugi ameriški časniki, dokler vrhovno sodišče ni odpravilo prepovedi. Dokumenti so razkrili zlaganost ameriške vlade glede upravičenosti vietnamske vojne.
Ellsberg je bil najprej izrazit nasprotnik komunizma in je sam sebe opredeljeval za bojevnika hladne vojne, dokler ni med delom za korporacijo Rand naletel na dokumente, ki so ga prepričali, da je v vojni ameriška stran tista, ki je slaba. Šokiral ga je na primer brezbrižen odnos do pobijanja vietnamskih civilistov.
Dokumenti, ki jih je videl, so ga prepričali, da oblasti lažejo, ko trdijo, da je vojno mogoče dobiti in da bo zmaga tedanjega Severnega Vietnama razširila komunizem po celotni jugovzhodni Aziji.
Iz dokumentov je bilo razvidno, da ZDA niso spoštovale dogovora iz leta 1954, ki je prepovedoval tujo vojaško prisotnost v Vietnamu, da so dvomile o sposobnosti vlade takratnega Južnega Vietnama, da so skrivaj širile vojne aktivnosti v sosednje države in načrtovale pošiljanje ameriških vojakov, čeprav je demokratski predsednik Lyndon Johnson obljubil, da tega ne bo storil.
Johnsonova vlada je dramatično in prikrito stopnjevala vojno kljub presoji obveščevalne skupnosti, da ukrepi ne bodo oslabili Severnega Vietnama.
Za nekatere najbolj nevaren človek v Ameriki, za številne pa je postal junak
Identiteta žvižgača pri dokumentih je postala nacionalna igra ugibanj in Ellsberg se je izkazal za očitnega osumljenca zaradi svojega dostopa do dokumentov in javnega obsojanja vojne v prejšnjih dveh letih. Ko se je predal oblastem v Bostonu, je bil že nekaj časa pod nadzorom zvezne policije FBI. Svetovalec za nacionalno varnost Henry Kissinger ga je označil za najbolj nevarnega človeka v Ameriki, za številne pa je postal junak.
Do objave dokumentov je prišlo v času vlade predsednika Nixona, čeprav izvor vojne sega v demokratski vladi Johna Kennedyja in Lyndona Johnsona. Ellsbergu so v Bostonu in Los Angelesu sodili na zveznih sodiščih zaradi vohunjenja in kraje uradnih dokumentov, za kar je bila zagrožena več kot 100-letna zaporna kazen. Pričakoval je, da bo šel v zapor, vendar so ga delno rešili Nixonova jeza in pretiravanje tožilstva.

Primer v Bostonu se je končal z razveljavitvijo, ker je Nixonova vlada prisluškovala pogovorom med pričo obrambe in njenim odvetnikom. Obtožnice na sojenju v Los Angelesu pa so bile zavrnjene, ko je sodnik Matthew Byrne izvedel, da sta Nixonova "vodovodarja" G. Gordon Liddy in E. Howard Hunt vdrla v pisarno Ellsbergovega psihiatra. Omenjena dvojica je vodila tudi ekipo, ki je vdrla na sedež demokratske stranke v kompleksu Watergate, kar je potem pripeljalo do Nixonovega odstopa.
Iz prve roke spoznal zahrbtnost vojne
Ellsberg se je rodil v Chicagu leta 1931, na Harvardu je doktoriral iz ekonomije, pred tem pa je služil v mornarici. Leta 1959 je postal strateški analitik pri korporaciji Rand Corp – globalnem političnem think tanku s sedežem v Santa Monici v Kaliforniji, ter svetoval obrambnemu ministrstvu in Beli hiši o jedrskem orožju, načrtih za jedrsko vojno in kriznem odločanju.
Sredi 60. let prejšnjega stoletja je Ellsberg dve leti delal za State Department v Vietnamu, kjer je iz prve roke spoznal, kako sproščeno lažejo vojaški in politični uradniki, in se prepričal, da v konfliktu ni mogoče zmagati.
KOMENTARJI (70)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.