Jovan Divjak je bil v Sarajevu znan kot eden tistih, ki so, ne glede na nacionalnost, branili Sarajevo. V zavesti ljudi je ostal tudi po vojni.
Ne kot general, ampak kot 'Jovan' je pogosto obiskoval vdove in sirote vojne, ki so postale njegovo življenjsko delo zadnjih 25 let. Od leta 1994 je pomagal štipendirati več kot 7.000 otrok, prisluhnil njihovim težavam in presegal nacionalne predsodke.
Srbsko tožilstvo je zaradi dogodkov z začetka vojne v Sarajevu proti njemu spisalo obtožnico, na podlagi mednarodne tiralice je bil leta 2011 na Dunaju aretiran. Avstrijci so ga kmalu izpustili v Bosno, sodišče v Haagu pa je dve leti pozneje trdilo, da ni razlogov za pregon. Za Beograd je bil tako do konca izdajalec, za Sarajevčane heroj.
Pred časom ga je obiskala tudi naša ekipa. Vabljeni k branju pogovora.
Divjak se je rodil 11. marca 1937 v Beogradu, kjer je končal 12. razred Vojaške akademije v Beogradu, tečaj za poveljnika bataljona, Poveljniško-štabno akademijo in vojno šolo. Pozneje je končal štabno šolo francoske vojske. Poučeval je na vojaški šoli v Sarajevu, ko je izbruhnila vojna, pa je bil častnik v štabu Teritorialne obrambe BiH.
Ko je videl, da JNA oborožuje srbske paravojaške formacije in civiliste, se je odločil, da orožje iz Kiseljaka preda Teritorialni obrambi BiH, da ga JNA ne bi zlorabila. Leta 1991 ga je vojaško sodišče JNA zaradi izdaje orožja TO BiH obsodilo na devet mesecev zapora. Kazni se je izognil z odhodom iz JNA, nato pa se je pridružil vojski Republike Bosne in Hercegovine.
Bil je prvi nosilec najvišjega francoskega reda, Legije časti BiH.
Divjak je bil eden od idejnih očetov in ustanoviteljev organizacije, ki je pomagala otrokom, ki so v vojni izgubili enega ali oba starša. Združenje je vodil 27 let.
KOMENTARJI (33)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.