Vest o njegovi smrti je češki tiskovni agenciji ČTK potrdila tiskovna predstavnica Moravske državne knjižnice v Brnu Anna Mrazova.
Milan Kundera se je po po maturi na gimnaziji in dveh semestrih študija na Karlovi univerzi v Pragi vpisal na Filmsko in televizijsko akademijo uprizoritvenih umetnosti (FAMU) v Pragi. Študiral je svetovne književnosti, leta 1964 pa je postal docent. V mladosti se je pridružil komunistični partiji, a so ga pozneje zaradi reformističnih pogledov, ki jih je izražal med in po Praški pomladi, iz nje izključili in mu onemogočili delovanje.
Postal je osovražena figura tedanje oblasti, posledično je leta 1975 odšel v Francijo, kjer je pozneje predaval na univerzah v Rennesu in Parizu. Štiri leta kasneje so mu odvzeli češko-slovaško državljanstvo, leta 1981 pa je pridobil francoskega. Čeprav je leta 2019 ponovno pridobil tudi češko državljanstvo, je še naprej živel v Franciji in se le redko vrnil v domovino.
V Franciji je nekaj časa še pisal v češčini, leta 1993 pa je prešel na francoščino, a ta dela se po presoji nekaterih kritikov ne morejo kosati s tistimi, nastalimi v pisateljevem t. i. češkem obdobju. Med njegovimi najbolj znanimi romani sta še Življenje je drugje in Valček za slovo. V svojih delih je Kundera vselej z jedko ironijo in tudi kritično obravnaval socialistično družbo in se zavzemal za osebno in ustvarjalno svobodo.
Leta 2021 mu je tedanji predsednik Slovenije Borut Pahor v sklopu delovnega obiska v Franciji podelil državno odlikovanje zlati red za zasluge. Odlikovanje mu je podelil, ker je v odločilnem obdobju slovenskega osamosvajanja in vojne za Slovenijo v obrambo zgodovinskih in kulturnih posebnosti ter politične neodvisnosti Slovenije zastavil svojo besedo in mednarodni ugled, so tedaj sporočili iz urada predsednika.
